Sklepi o denarni politiki

11. marec 2021

Svet ECB je sprejel naslednje sklepe:

Prvič, Svet ECB bo neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v skupnem obsegu 1.850 milijard EUR še naprej izvajal vsaj do konca marca 2022, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne oceni, da je kriza zaradi koronavirusa končana. Na podlagi skupne ocene pogojev financiranja in inflacijskih obetov Svet ECB pričakuje, da se bodo nakupi v okviru programa PEPP v naslednjem četrtletju izvajali v bistveno večjem obsegu kot v prvih mesecih letošnjega leta.

Svet ECB bo nakupe izvajal fleksibilno v skladu s tržnimi razmerami ter s ciljem, da prepreči zaostrovanje pogojev financiranja, ki ni skladno s preprečevanjem vpliva pandemije na predvideno gibanje inflacije. Poleg tega bo fleksibilnost nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah še naprej spodbujala nemoteno transmisijo denarne politike. Če bo mogoče ugodne pogoje financiranja ohranjati s tokovi nakupov, ki ne izčrpajo celotnega obsega nakupov v času izvajanja neto nakupov v okviru programa PEPP, tega obsega ni treba izkoristiti v celoti. Podobno je mogoče obseg nakupov kalibrirati na novo, če bi bilo potrebno, da se ohranijo ugodni pogoji financiranja, ki bodo prispevali k preprečitvi negativnega vpliva pandemije na gibanje inflacije.

Svet ECB bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, ponovno investiral še vsaj do konca leta 2023. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Drugič, neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se bodo še naprej izvajali na mesečni ravni 20 milijard EUR. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in da se bodo končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Tretjič, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 0,00%, 0,25% oziroma −0,50%. Svet ECB pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ali nižji ravni tako dolgo, dokler se inflacijski obeti v obdobju projekcij zanesljivo ne približajo ravni, ki je dovolj blizu 2%, vendar pod to mejo, in se takšno približevanje dosledno ne odraža v gibanju osnovne inflacije.

Svet ECB bo še naprej zagotavljal obsežno likvidnost z operacijami refinanciranja. Tretja serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ostaja privlačen vir financiranja za banke, kar podpira bančno kreditiranje podjetij in gospodinjstev.

Svet ECB je pripravljen, da ustrezno prilagodi vse svoje instrumente in tako v skladu s svojo zavezanostjo simetriji zagotovi, da se inflacija vzdržno giblje proti ciljni ravni.

Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na novinarski konferenci, ki se bo začela danes ob 14.30 po srednjeevropskem času.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.