Povzetek

Obeti za gospodarsko rast v euroobmočju so oslabljeni zaradi trgovinskih napetosti in povečane negotovosti na svetovni ravni. Te učinke naj bi v letu 2025 kot celoti deloma odtehtala močnejša gospodarska aktivnost od pričakovane v prvem četrtletju, ki najverjetneje delno odraža hitenje z izvozom v pričakovanju višjih carin. Srednjeročno naj bi gospodarsko aktivnost podpirali pred kratkim napovedani novi javnofinančni ukrepi. V osnovnih projekcijah se predpostavlja, da bodo ameriške carine na proizvode EU, ki so se zvišale na 10%, še naprej veljale v celotnem obdobju projekcij. Višje carine bodo skupaj s povečano negotovostjo glede trgovinskih politik in nedavno apreciacijo eura zavirale izvoz in naložbe ter v manjši meri potrošnjo v euroobmočju. Nasprotno naj bi nova državna potrošnja za infrastrukturo in obrambo, predvsem v Nemčiji, od leta 2026 spodbujala domače povpraševanje v euroobmočju. Na splošno so še vedno izpolnjeni pogoji za krepitev rasti BDP v euroobmočju v obdobju projekcij. Tako naj bi k postopnemu okrevanju prispevali zviševanje realnih plač in zaposlenosti, manj strogi pogoji financiranja – predvsem zaradi nedavnih sklepov o denarni politiki – in odboj zunanjega povpraševanja proti koncu obdobja projekcij. Povprečna letna realna rast BDP bo predvidoma znašala 0,9% v letu 2025, 1,1% v letu 2026 in 1,3% v letu 2027. V primerjavi z letošnjimi marčnimi makroekonomskimi projekcijami strokovnjakov ECB obeti za rast BDP za leto 2025 ostajajo nespremenjeni zaradi najnovejših podatkov, ki so boljši od pričakovanih, vendar naj bi to večinoma izravnali učinki trgovinskih napetosti in apreciacije tečaja eura. Zaradi trgovinskih napetosti in močnejšega deviznega tečaja je bila rast za leto 2026 popravljena navzdol, za leto 2027 pa je ostala nespremenjena.^[1]

Medtem ko bo skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), v bližnji prihodnosti najverjetneje ostala pod 2%, se bo srednjeročno po pričakovanjih vrnila na ciljno raven. Inflacija se bo tekom leta 2025 po projekcijah zniževala in bo v prvem četrtletju 2026 dosegla najnižjo raven (1,4%), nato pa se bo leta 2027 vrnila na 2,0%. K znižanju skupne inflacije v letu 2025 naj bi deloma prispevala negativna inflacija v skupini energentov, potem ko so se nedavno znižale cene nafte in veleprodajne cene zemeljskega plina. Inflacija v skupini energentov bo predvidoma ostala negativna do leta 2027, ko bodo začeli veljati novi ukrepi za blažitev podnebnih sprememb v okviru novega sistema za trgovanje z emisijami (ETS2). Po začasnem zvišanju v drugem četrtletju 2025 bo inflacija v skupini hrane v letu 2027 po pričakovanjih upadla na raven rahlo nad 2%. Inflacija brez energentov in hrane se bo predvidoma znižala, k čemur bo prispevala skupina storitev, ker se učinki zapoznelih prilagoditev cen pri nekaterih postavkah umirjajo, plačni pritiski zmanjšujejo in nižje cene energentov prelivajo vzdolž cenovne verige. Rast plač naj bi se še naprej zniževala, ker popuščajo pritiski, da se nadoknadi preteklo zmanjšanje realnih plač. To bo skupaj z okrevanjem rasti produktivnosti predvidoma privedlo do precej počasnejše rasti stroškov dela na enoto proizvoda. Zunanji cenovni pritiski, kot se odražajo v uvoznih cenah, bodo po pričakovanjih ostali umirjeni ob predpostavki, da bodo carinske politike EU ostale nespremenjene, pri čemer določen pritisk na znižanje izhaja iz močnejšega eura in znižanja cen energetskih surovin v zadnjih mesecih. V primerjavi z marčnimi projekcijami je napovedana skupna inflacija za leti 2025 in 2026 popravljena za 0,3 odstotne točke navzdol zaradi predpostavk o nižjih cenah energetskih surovin in apreciacije eura, medtem ko za leto 2027 ostaja nespremenjena.

Za ponazoritev tveganj, povezanih s carinskimi politikami ZDA in trenutno veliko negotovostjo glede gospodarskih obetov v euroobmočju, sta bila pripravljena dva scenarija. Blagi scenarij predvideva odpravo dvostranskih carin med ZDA in EU (tj. ničelne carine) in hitro zmanjšanje negotovosti glede trgovinskih politik na raven pred letom 2018. Po takšnem scenariju bi bila rast v obdobju 2025–2026 za 0,3–0,4 odstotne točke močnejša kot v osnovnih projekcijah, medtem ko bi bila inflacija v obdobju 2026–2027 malenkostno višja. Zaostreni scenarij predvideva nadaljnje zvišanje ameriških carin na celoten uvoz (v skladu z napovedanimi tako imenovanimi »vzajemnimi« carinami v ZDA), simetrične povračilne ukrepe EU in vztrajno večjo negotovost glede trgovinskih politik. Po takšnem scenariju bi bili gospodarski obeti v celotnem obdobju projekcij občutno slabši, inflacija pa bi bila nižja – zlasti proti koncu obdobja projekcij. Scenarija sta podrobno opisana v okvirju 2.