Rotacija glasovalnih pravic v Svetu ECB
1. december 2014
Kaj je sistem rotacije glasovalnih pravic v Svetu ECB?
Sistem ureja dodeljevanje glasovalnih pravic članom Sveta Evropske centralne banke. Svet je najvišji organ odločanja v ECB, pristojen za določanje obrestnih mer in izvajanje denarne politike. Sestavlja ga šest članov Izvršilnega odbora in 20 guvernerjev nacionalnih centralnih bank v euroobmočju. Z vstopom Litve v euroobmočje leta 2015 so se glasovalne pravice spremenile, kot je Svet ECB predvidel decembra 2002.
Zakaj je rotacija glasovalnih pravic potrebna?
Rotacija omogoča Svetu, da ohranja sposobnost ukrepanja tudi v času, ko se število držav euroobmočja postopno povečuje, z njim pa tudi število članov Sveta. V skladu s pogodbama o Evropski uniji je moral biti sistem rotacije uveden takoj, ko je število guvernerjev preseglo 18, kar se je zgodilo 1. januarja 2015, ko je Litva vstopila v euroobmočje.
Kateri guvernerji imajo v posameznem mesecu glasovalno pravico in kateri ne?
Države euroobmočja so razdeljene v skupine glede na velikost njihovega gospodarstva in finančnega sektorja. Za razvrstitev guvernerjev v skupine je bil določen vrstni red. Guvernerji držav, ki so uvrščene od prvega do petega mesta – trenutno so to Nemčija, Francija, Italija, Španija in Nizozemska – si delijo štiri glasovalne pravice. Vsi ostali (15 po vstopu Hrvaške 1. januarja 2023) si delijo 11 glasovalnih pravic. Rotacija glasovalnih pravic poteka mesečno.
Je bilo novo ureditev mogoče odložiti?
Ne, to bi predstavljalo kršitev pogodb o EU. Prvotna odločitev je dopuščala odlog (do takrat, ko število držav euroobmočja preseže 18), vendar je bila ta možnost že izkoriščena. Nadaljnji odlog tako ni bil mogoč.
Pred 1. januarjem 2015 smo imeli načelo en član, en glas. S sistemom rotacije obstajajo tri različne skupine članov Sveta ECB. Ali to vpliva na razpravo med člani in na proces odločanja?
Vsi člani Sveta ECB se udeležujejo sej in lahko dobijo besedo, tako da v sami razpravi ni nobenih sprememb. Ker Svet ECB večino odločitev sprejema soglasno, v duhu sodelovanja, se tudi proces odločanja ni spremenil. Seveda načelo en član, en glas velja za člane, ki imajo ob danem času glasovalno pravico.
Ali so člani Izvršilnega odbora obdržali stalno glasovalno pravico?
Da, člani Izvršilnega odbora ECB imajo stalno glasovalno pravico.
Kakšen je sistem glasovalnih pravic v primerjavi s tistim denimo v ameriški centralni banki?
Sistem, ki se uporablja v ameriškem zveznem odboru za odprti trg (FOMC), je zelo podoben sistemu ECB. FOMC ima 12 članov z glasovalno pravico, od tega je 7 članov odbora guvernerjev, ki imajo stalno glasovalno pravico, podobno kot člani Izvršilnega odbora v Svetu ECB. Predsednik newyorške centralne banke ima stalno glasovalno pravico, predsednika centralne banke v Chicagu in Clevelandu jo imata vsako drugo leto, predsedniki ostalih devetih centralnobančnih območij pa glasujejo vsako tretje leto. Za razliko od ameriškega sistema enoletne rotacije glasovalnih pravic krožijo glasovalne pravice v Svetu ECB vsak mesec.