Računovodski izkazi ECB za leto 2020

18. februar 2021

• Dobiček ECB je znašal 1,6 milijarde EUR (2019: 2,4 milijarde EUR) in je bil v celoti razdeljen nacionalnim centralnim bankam.
• Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike: 1,3 milijarde EUR (2019: 1,4 milijarde EUR).
• Bilančna vsota ECB se je povečala na 569 milijard EUR (2019: 457 milijard EUR).

Revidirani računovodski izkazi Evropske centralne banke (ECB) za leto 2020 kažejo, da je dobiček tekočega leta znašal 1.643 milijonov EUR (2019: 2.366 milijonov EUR). Zmanjšanje v višini 722 milijonov EUR v primerjavi s prejšnjim letom je bilo predvsem posledica nižjih neto obrestnih prihodkov od deviznih rezerv in od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike. Po odločitvi Sveta ECB je bilo 48 milijonov EUR prenesenih v rezervacijo ECB za finančna tveganja, s čimer se je dobiček ECB zmanjšal za enak znesek.

Neto obrestni prihodki so v letu 2020 skupaj znašali 2.017 milijonov EUR (2019: 2.686 milijonov EUR). Neto obrestni prihodki od deviznih rezerv so se zaradi nižjih obrestnih prihodkov od portfelja v ameriških dolarjih zmanjšali na 474 milijonov EUR (2019: 1.052 milijonov EUR). Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so se zmanjšali na 1.337 milijonov EUR (2019: 1.447 milijonov EUR), in sicer predvsem zaradi nižjih obrestnih prihodkov od programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev, potem ko so vrednostni papirji zapadli.

Realizirani dobiček iz finančnih operacij se je povečal na 342 milijonov EUR (2019: 197 milijonov EUR). K povečanju je prispeval predvsem višji dobiček iz cenovnih sprememb od prodaje vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih, saj je na njihovo tržno vrednost pozitivno vplivalo zniževanje donosnosti dolarskih obveznic v letu 2020.

Delni odpisi so znašali 26 milijonov EUR (2019: 20 milijonov EUR) in so izhajali predvsem iz nerealiziranih cenovnih izgub od vrednostnih papirjev v dolarskem portfelju in iz nerealiziranih negativnih tečajnih razlik od imetij kitajskih renminbijev.

Na vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike, ki se vrednotijo po odplačni vrednosti (ob upoštevanju oslabitve), se izvedejo preizkusi oslabitve. Na podlagi rezultatov teh preizkusov pri teh portfeljih ni izgub zaradi oslabitve.

Skupni stroški dela so se povečali na 646 milijonov EUR (2019: 566 milijonov EUR) zaradi večjega povprečnega števila zaposlenih v letu 2020, predvsem v bančnem nadzoru, in višjih stroškov iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov, kar je posledica aktuarskega vrednotenja ob koncu leta 2020. Drugi administrativni stroški so se znižali na 553 milijonov EUR (2019: 590 milijonov EUR) predvsem zaradi nižjih izdatkov v zvezi s podporo zunanjih svetovalcev in poslovnimi potovanji.

Prihodek od nadomestil za nadzor, zaračunanih bankam za pokritje izdatkov, ki jih ima ECB pri izvajanju nadzorniških nalog, je znašal 535 milijonov EUR (2019: 537 milijonov EUR). K rahlemu zmanjšanju v letu 2020 so prispevali nižji administrativni stroški, povezani z nadzorniškimi nalogami, ki so več kot odtehtali višje stroške dela zaradi večjega števila zaposlenih na področju bančnega nadzora.

Dobiček ECB se razdeli nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju. Svet ECB je sklenil, da z vmesno razdelitvijo dobička na dan 29. januarja 2021 nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju razdeli dobiček v višini 1.260 milijonov EUR. Na včerajšnji seji je Svet ECB sklenil, da preostanek dobička v višini 383 milijonov EUR razdeli 19. februarja 2021.

Velikost bilance stanja ECB se je povečala za 112 milijard EUR na 569 milijard EUR (2019: 457 milijard EUR). K povečanju so prispevali predvsem vrednostni papirji, kupljeni v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji in programa nakupa vrednostnih papirjev.

Velikost konsolidirane bilance stanja Eurosistema, ki obsega sredstva in obveznosti nacionalnih centralnih bank v euroobmočju in ECB v razmerju do tretjih oseb, je ob koncu leta 2020 znašala 6.979 milijard EUR (2019: 4.671 milijard EUR). Povečanje v primerjavi s prejšnjim letom je bilo predvsem posledica večjega obsega Eurosistemovih operacij refinanciranja zaradi tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja ter nakupov v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji in programa nakupa vrednostnih papirjev.

Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev za namene denarne politike so se povečala za 1.063 milijard EUR na 3.695 milijard EUR (2019: 2.632 milijard EUR). Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so se povečala za 330 milijard EUR, nakupi v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji pa so znašali 754 milijard EUR.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je William Lelieveldt, tel. +496913447316.

Opombe:

• Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno.
• Dodatne informacije o usmeritvah ECB in Eurosistema glede finančnega računovodstva in poročanja ter glede letnih računovodskih izkazov ECB so na voljo v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2016/35) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 1), v Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 37) in na spletnem mestu ECB.
• Skupna imetja Eurosistema v okviru programa v zvezi s trgi vrednostnih papirjev so razčlenjena po državah izdajateljicah in objavljena na spletnem mestu ECB v razdelku o programu nakupa vrednostnih papirjev.