Sklepi o denarni politiki

14. april 2022

Ruska agresija v Ukrajini povzroča strašansko trpljenje. Posledice ima tudi za gospodarstvo, tako v Evropi kot tudi širše. Skupaj z negotovostjo, ki jo ustvarja, močno vpliva na zaupanje podjetij in potrošnikov. Zaradi motenj v trgovinski menjavi ponovno primanjkuje nekaterih vhodnih surovin in materialov. Hitro naraščanje cen energentov in surovin zmanjšuje povpraševanje in zavira proizvodnjo. Prihodnja gospodarska gibanja bodo odvisna predvsem od poteka vojne ter od učinkov sedanjih sankcij in od morebitnih nadaljnjih ukrepov. Po drugi strani pa gospodarsko aktivnost še vedno podpira ponovno odpiranje gospodarstva po krizni fazi pandemije. Inflacija je močno zrasla in bo v prihodnjih mesecih ostala visoka, k čemur največ prispeva strmo naraščanje energetskih stroškov. Inflacijski pritiski so se okrepili v številnih sektorjih.

Na današnji seji je Svet ECB presodil, da novi podatki, ki so postali na voljo od zadnje seje, utrjujejo pričakovanje, da naj se neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) v tretjem četrtletju zaključijo. V prihodnjem obdobju bo denarna politika ECB odvisna od novih podatkov in od tega, kako bo Svet ECB ocenjeval obete za prihodnost. V sedanjih razmerah velike negotovosti si bo Svet ECB pri izvajanju denarne politike puščal odprte vse možnosti ter ukrepal postopno in prožno. Svet ECB bo sprejel storil vse, kar je potrebno, da izpolni mandat ECB, ki je vzdrževanje cenovne stabilnosti ter varovanje finančne stabilnosti.

Program nakupa vrednostnih papirjev (APP)

Mesečni neto nakupi v okviru programa APP bodo aprila znašali 40 milijard EUR, maja 30 milijard EUR, junija pa 20 milijard EUR. Na današnji seji je Svet ECB presodil, da novi podatki, ki so postali na voljo od zadnje seje, utrjujejo pričakovanje, da naj se neto nakupi vrednostnih papirjev v okviru programa APP v tretjem četrtletju zaključijo. Kalibracija neto nakupov v tretjem četrtletju bo odvisna od podatkov in od tega, kako Svet ECB ocenjuje obete za prihodnost.

Svet ECB poleg tega namerava še naprej v celoti ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in zelo spodbujevalno naravnana denarna politika.

Ključne obrestne mere ECB

Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita bodo ostale nespremenjene na ravni 0,00%, 0,25% oziroma –0,50%.

Prilagajanje ključnih obrestnih mer ECB bo postopno in se bo začelo potem, ko bo preteklo nekaj časa po koncu izvajanja neto nakupov v okviru programa APP. Spreminjanje ključnih obrestnih mer ECB bosta še naprej določali prihodnja usmeritev Sveta ECB glede denarne politike in njegova strateška zaveza, da inflacijo v srednjeročnem obdobju stabilizira na 2-odstotni ravni. Svet ECB tako pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB ostale na sedanji ravni tako dolgo, dokler inflacija ne bo dosegla 2% precej pred koncem obdobja projekcij in bo na doseženi ravni ostala do konca tega obdobja, in dokler Svet ECB ne presodi, da je osnovna inflacija zadosti napredovala, da je skladna s stabilizacijo inflacije na ravni 2% v srednjeročnem obdobju.

Izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP)

Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

V primeru ponovne tržne fragmentacije zaradi pandemije bo tako mogoče ponovno investiranje v okviru programa PEPP kadarkoli fleksibilno prilagoditi v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. To bi lahko vključevalo tudi kupovanje obveznic, ki jih je izdala Helenska republika, in sicer v obsegu, ki presega ponovno investiranje unovčenj, da se nakupi v tej jurisdikciji ne bi prekinili, saj bi to lahko oslabilo transmisijo denarne politike v grško gospodarstvo, dokler še vedno okreva po izpadu zaradi pandemije. Neto nakupi v okviru programa PEPP bi se lahko začeli tudi ponovno izvajati, če bi bilo potrebno, da se nevtralizirajo negativni šoki, povezani s pandemijo.

Operacije refinanciranja

Svet ECB bo še naprej spremljal pogoje bančnega financiranja in zagotavljal, da zapadle operacije v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ne ovirajo nemotene transmisije denarne politike. Svet ECB bo tudi redno ocenjeval, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike. Kot je bilo napovedano, pričakuje, da se bodo posebni pogoji, ki veljajo v operacijah CUODR III, iztekli junija letos. Svet ECB bo ocenil tudi ustreznost kalibracije dvostopenjskega sistema obrestovanja rezerv, tako da politika negativnih obrestnih mer ne bo omejevala sposobnosti bank pri finančnem posredništvu v okolju obsežne presežne likvidnosti.

***

Svet ECB je v okviru svojega mandata pripravljen prilagoditi vse instrumente, z ustrezno prožnostjo, če bo upravičena, da zagotovi stabilizacijo inflacije na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Pandemija je pokazala, da je v stresnih razmerah fleksibilnost pri načrtovanju in izvajanju nakupov vrednostnih papirjev pripomogla k odzivanju na oslabljeno transmisijo denarne politike in povečala učinkovitost prizadevanj Sveta ECB, da doseže svoj cilj. V okviru mandata Sveta ECB bo v stresnih razmerah fleksibilnost ostala element denarne politike, kadarkoli ovire za transmisijo denarne politike ogrožajo doseganje cenovne stabilnosti.

Predsednica ECB bo razloge za te odločitve predstavila na tiskovni konferenci, ki se bo začela danes ob 14.30 po srednjeevropskem času.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.