TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 14. september 2023

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Inflacija še naprej upada, vendar se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka. Odločeni smo zagotoviti, da se bo čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk, s čimer bo okrepil napredek v smeri ciljne ravni.

Današnji dvig obrestnih mer odraža našo oceno inflacijskih obetov, v kateri se upoštevajo novi ekonomski in finančni podatki, dinamika osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Po septembrskih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje bo povprečna inflacija v letu 2023 znašala 5,6%, v letu 2024 3,2% in v letu 2025 2,1%. To pomeni popravek navzgor za leti 2023 in 2024 ter popravek navzdol za leto 2025. Popravek navzgor za leti 2023 in 2024 je predvsem posledica višjih cen energentov. Osnovni cenovni pritiski sicer ostajajo visoki, vendar se je večina kazalnikov začela umirjati. Strokovnjaki ECB so napovedano gibanje inflacije brez energentov in hrane popravili rahlo navzdol, in sicer na povprečno 5,1% v letu 2023, 2,9% v letu 2024 in 2,2% v letu 2025. Pretekli dvigi obrestnih mer se še naprej intenzivno prenašajo v gospodarstvo. Pogoji financiranja so se dodatno zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri zniževanju inflacije na ciljno raven. Ob vse večjem vplivu zaostrovanja denarne politike na domače povpraševanje ter vse šibkejši mednarodni trgovinski menjavi so strokovnjaki ECB precej znižali projekcije gospodarske rasti. Sedaj pričakujejo, da bo gospodarska rast v euroobmočju znašala 0,7% v letu 2023, 1,0% v letu 2024 in 1,5% v letu 2025.

Na podlagi sedanje ocene menimo, da so ključne obrestne mere ECB dosegle ravni, ki bodo – če se ohranijo dovolj dolgo – znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo bo v prihodnjih mesecih najverjetneje ostalo oslabljeno. V prvi polovici leta je pretežno stagniralo, novejši kazalniki pa nakazujejo, da je bilo šibko tudi v tretjem četrtletju. Manjše povpraševanje po izvozu euroobmočja ter zaostreni pogoji financiranja zavirajo rast, med drugim prek nižjih stanovanjskih in podjetniških naložb. Storitveni sektor, ki je bil doslej odporen, sedaj ravno tako postaja šibkejši. Gospodarski zagon naj bi se sčasoma okrepil, ko se bodo realni dohodki po pričakovanjih povečali ob podpori vse nižje inflacije, vse višjih plač in močnega trga dela, kar bo spodbudilo potrošnjo gospodinjstev.

Trg dela je doslej ostal odporen kljub upočasnjevanju gospodarstva. Stopnja brezposelnosti je julija ostala na zgodovinsko nizki 6,4-odstotni ravni. Zaposlenost se je v drugem četrtletju povečala za 0,2%, vendar se zagon upočasnjuje. Storitveni sektor, ki je bil od sredine leta 2022 pomembno gonilo rasti zaposlenosti, sedaj ravno tako ustvarja manj delovnih mest.

Ker energetska kriza popušča, bi morale vlade še naprej odpravljati s tem povezane ukrepe pomoči. To je bistveno, da ti ukrepi ne bodo krepili srednjeročnih inflacijskih pritiskov, zaradi katerih bi bil potreben še odločnejši odziv denarne politike. Javnofinančne politike bi morale biti oblikovane tako, da povečujejo produktivnost gospodarstva in omogočajo postopno zniževanje visokih stopenj javnega dolga. Politike, ki povečujejo ponudbene zmogljivosti v euroobmočju – ob podpori celovitega izvajanja programa »EU naslednje generacije« – lahko srednjeročno zmanjšajo cenovne pritiske in hkrati spodbujajo zeleni prehod. Reformo okvira ekonomskega upravljanja v EU bi bilo treba zaključiti do konca letošnjega leta, napredek v smeri unije kapitalskih trgov pa bi bilo treba pospešiti.

Inflacija

Inflacija se je julija znižala na 5,3%, vendar je avgusta po Eurostatovi prvi oceni ostala nespremenjena na tej ravni. Zniževanje je bilo prekinjeno zaradi cen energentov, ki so se v primerjavi z julijem zvišale. Inflacija v skupini hrane je z rekordne marčne ravni upadla, vendar je avgusta še vedno znašala skoraj 10%. V prihodnjih mesecih bo strmo zvišanje cen, zabeleženo jeseni 2022, izpadlo iz medletnih stopenj, kar bo inflacijo potisnilo navzdol.

Inflacija brez energentov in hrane se je znižala s 5,5% v juliju na 5,3% v avgustu. Inflacija v skupini blaga je upadla s 5,5% v juniju na 5,0% v juliju in nato na 4,8% v avgustu, in sicer zaradi boljših pogojev na strani ponudbe, predhodnega zmanjšanja cen energentov, umirjanja cenovnih pritiskov v zgodnejših fazah proizvodne verige in šibkejšega povpraševanja. Inflacija v skupini storitev se je rahlo spustila na 5,5%, vendar je bila še vedno visoka zaradi velikega trošenja za počitnice in potovanja ter zaradi visoke rasti plač. Medletna stopnja rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega je v drugem četrtletju leta ostala nespremenjena na 5,5-odstotni ravni. Prispevek stroškov dela k medletni domači inflaciji se je v drugem četrtletju povečal, deloma zaradi šibkejše produktivnosti, medtem ko se je prispevek dobičkov prvič od začetka leta 2022 zmanjšal.

Večina meril osnovne inflacije se začenja zniževati, saj sta povpraševanje in ponudba postali bolj usklajeni, prispevek pretekle rasti cen energentov pa je vse manjši. Hkrati domači inflacijski pritiski ostajajo močni.

Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je trenutno na ravni okrog 2%. Vseeno so se nekateri kazalniki zvišali in jih je treba skrbno spremljati.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so usmerjena navzdol. Rast bi bila lahko počasnejša v primeru, da bo denarna politika učinkovala močneje, kot je pričakovano, ali če bo svetovna gospodarska rast oslabila, na primer zaradi nadaljnje upočasnitve na Kitajskem. Po drugi strani bi bila rast lahko višja od pričakovane, če bi zaradi močnega trga dela, zviševanja realnih dohodkov in zmanjševanja negotovosti ljudje in podjetja pridobili zaupanje in zato trošili več.

Med tveganji, da bo inflacija višja, so morebitni ponovni pritiski na rast energetskih in prehrambnih stroškov. Neugodne vremenske razmere in splošneje napredovanje podnebne krize bi lahko cene hrane potisnili navzgor bolj, kot je pričakovano. Nadalje bi se inflacija lahko zvišala, in sicer tudi srednjeročno, če bi se inflacijska pričakovanja trajno povzpela nad našo ciljno raven ali če bi se plače ali profitne marže zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi cenovni pritiski oslabili, zlasti v srednjeročnem obdobju, če bi se povpraševanje zmanjšalo, na primer zaradi intenzivnejše transmisije denarne politike ali poslabševanja gospodarskega okolja zunaj euroobmočja.

Finančne in denarne razmere

Zaostrovanje denarne politike se še naprej močno prenaša v splošne pogoje financiranja. Financiranje je za banke zopet postalo dražje, saj varčevalci vloge čez noč zamenjujejo z vezanimi vlogami, ki prinašajo višje obresti, medtem ko se ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja postopoma iztekajo. Povprečne obrestne mere za posojila podjetjem in za hipotekarna posojila so se julija še naprej zviševale, in sicer na 4,9% oziroma 3,8%.

Kreditna dinamika je nadalje oslabila. Medletna rast posojil podjetjem je julija znašala 2,2%, potem ko je junija dosegla 3,0%. Rast posojil gospodinjstvom se je ravno tako zmanjšala, in sicer z junijskih 1,7% na 1,3%. Preračunano na letno raven na podlagi podatkov za zadnje tri mesece, so se posojila gospodinjstvom zmanjšala za 0,8%, kar je največje krčenje od uvedbe eura. Medletna stopnja rasti denarnega agregata M3 se je zaradi šibke posojilne aktivnosti in zmanjševanja Eurosistemove bilance stanja zmanjšala z 0,6% v juniju na −0,4% v juliju, kar je rekordno nizka vrednost. Preračunano na letno raven, se je agregat M3 v zadnjih treh mesecih zmanjšal za 1,5%.

Zaključek

Inflacija še naprej upada, vendar se še vedno pričakuje, da bo predolgo ostala previsoka. Odločeni smo zagotoviti, da se bo čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 25 bazičnih točk, s čimer bo okrepil napredek v smeri ciljne ravni. Na podlagi sedanje ocene menimo, da so ključne obrestne mere ECB dosegle ravni, ki bodo – če se ohranijo dovolj dolgo – znatno prispevale k čimprejšnji vrnitvi inflacije na ciljno raven. S prihodnjimi odločitvami bomo zagotovili, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivnih ravneh tako dolgo, kot bo potrebno. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.