Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Znižali smo obrestne mere. Zakaj smo jih znižali in kaj to pomeni za vas?

6. junij 2024

Cene se ne zvišujejo več tako hitro, inflacija pa je na dobri poti, da se bo vrnila na ciljno 2-odstotno raven. Svet ECB je zato nedavno znižal obrestne mere, potem ko jih je devet mesecev ohranjal na visoki ravni.

Zakaj smo znižali obrestne mere?

Smo centralna banka za euro in naš mandat je ohranjati cenovno stabilnost. Ko je bila inflacija previsoka – ko so torej cene v gospodarstvu rasle prehitro – smo obrestne mere zvišali, da bi znižali inflacijo. Obrestne mere smo začeli zviševati julija 2022 in jih zatem dvigovali vse do septembra 2023.

Naš cilj je vzdrževati inflacijo na 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Inflacija se sedaj približuje ciljni ravni, zato ni več potrebe, da bi obrestne mere ohranjali tako visoke.

Vseeno pa bomo obrestne mere pustili na ravni, ki bo zagotovila, da se bo inflacija v kratkem vrnila na 2% in ne bo obtičala na previsoki ravni. To je zelo pomembno, saj lahko visoka inflacija zagreni življenje posameznikom in podjetjem.

Kaj so obrestne mere?

Obrestne mere so stroški izposojanja denarja (včasih rečemo, da so obrestne mere »cena denarja«). Če želite denimo pri banki vzeti posojilo, se morate najprej dogovoriti o obrestih, ki jih boste plačevali, kar je navadno prikazano kot letna obrestna mera. Recimo, da si izposodite 10.000 EUR po 5-odstotni letni obrestni meri. To pomeni, da boste morali banki poleg odplačevanja obrokov za posojilo letno plačati še 500 EUR. Torej je obrestna mera v bistvu to, kar vam banka zaračuna, ker vam je posodila denar.

To pa deluje tudi v obratni smeri. Obresti so denar, ki vam ga banka plača na vaše prihranke, tj. ko si banka denar »izposodi« od vas. Na primer, če boste na varčevalni račun položili 1.000 EUR po 3-odstotni letni obrestni meri, boste na koncu leta dobili 30 EUR obresti.

Kaj povzroča spremembe obrestnih mer?

Na obrestne mere, ki jih banke ponujajo posameznikom in podjetjem, močno vplivajo obrestne mere, ki jih določa ECB. Ko torej ECB spremeni ključne obrestne mere, se obrestne mere za posojila in vloge običajno gibljejo v isti smeri.

Toda na obrestne mere za posojila in vloge vplivata tudi povpraševanje po kreditih in ponudba kreditov: z drugimi besedami, v kolikšni meri želijo podjetja in posamezniki trošiti in investirati ter koliko kreditov je na voljo.

Trgi drugih izdelkov in storitev delujejo podobno. Če hoče denimo veliko ljudi kupiti jagode, teh pa ni veliko na voljo (ker še ni sezona jagod), se njihova cena zviša.

Podobno, kadar hočejo podjetja in posamezniki trošiti in investirati, vendar za to ni na voljo dovolj kreditov, se obrestne mere ponavadi zvišajo. Izposojanje denarja tako postane dražje. Obratno, kadar posamezniki in podjetja na banki hranijo veliko denarja, se obrestne mere ponavadi znižajo.

ECB je centralna banka za euro. Ne določa obrestnih mer, ki jih plačujete za posojilo ali prejemate za bančno vlogo. Vendar pa nanje vpliva. 

ECB določa t. i. ključne obrestne mere oziroma obrestne mere denarne politike. Gre za obrestne mere, ki jih nudimo bankam, ki si želijo od nas izposoditi denar, in obrestne mere za elektronski denar, ki ga banke hranijo pri nas čez noč.

Ko spremenimo ključne obrestne mere, to vpliva na celotno gospodarstvo, med drugim tudi na obrestne mere za hipotekarna posojila, bančna posojila in bančne vloge.

Svet ECB o ključnih obrestnih merah odloča približno vsakih šest tednov.

Kako ključne obrestne mere ECB vplivajo na inflacijo?

Če je inflacija previsoka, lahko zvišamo obrestne mere, s čimer posojila postanejo dražja. S tem se gospodarstvo ohladi, inflacijska pričakovanja zmanjšajo in inflacija zniža.

Če je inflacija prenizka, lahko znižamo obrestne mere in pocenimo posojila, s čimer spodbudimo investiranje in povpraševanje, kar potisne inflacijo navzgor.

V zadnjih nekaj letih je bila inflacija previsoka. Cene so se precej zvišale, predvsem cene energentov in hrane. Eden od razlogov za to je bila ruska invazija na Ukrajino. Drug razlog pa je bilo dejstvo, da so številna podjetja težje prišla do materialov, rezervnih delov in delavcev, ki so potrebni za proizvodnjo, s čimer so se obstoječi problemi, ki jih je povzročila pandemija, še zaostrili.

ECB z odločno uporabo obrestnih mer obvladuje tudi inflacijska pričakovanja.

Dvigi obrestnih mer so prispevali k znižanju inflacije tako, da se je povpraševanje ohladilo ter da smo nakazali našo odločenost, da zagotovimo vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven.

Pomembno je, da centralne banke budno spremljajo pričakovanja posameznikov in podjetij o tem, kakšna bo rast cen v prihodnje – z drugimi besedami, kakšna so njihova inflacijska pričakovanja. Če posamezniki menijo, da bo visoka inflacija vztrajala, je verjetneje, da bodo zahtevali višje plače, po drugi strani pa lahko podjetja zvišajo cene, da bi zaščitila dobičke. Tako lahko visoka inflacijska pričakovanja privedejo do spirale vse višjih cen in plač. Tega nikakor ne bomo dopustili.

S prilagajanjem obrestnih mer, kadar je inflacija previsoka ali prenizka, dajemo podjetjem, delavcem in investitorjem zagotovilo, da bo inflacija v srednjeročnem obdobju znašala 2%. S to zavezo – podkrepljeno z ukrepi – sidramo pričakovanja, da bomo ohranili cenovno stabilnost. To je tudi eden od razlogov, zakaj je zdaj varno znižati obrestne mere.