TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 16. december 2021

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Gospodarstvo v euroobmočju še naprej okreva in razmere na trgu dela se izboljšujejo, k čemur prispeva obsežna podpora različnih politik. Rast se sicer umirja, vendar pričakujemo, da se bo gospodarska aktivnost tekom naslednjega leta zopet močno okrepila. Zaradi najnovejšega vala epidemije in seva omikron so nekatere države ponovno uvedle strožje omejitve. Cene energentov so se občutno zvišale. V nekaterih panogah pa primanjkuje reprodukcijskega materiala, opreme in delovne sile. Ti dejavniki omejujejo gospodarsko aktivnost in poslabšujejo gospodarske obete v bližnji prihodnosti. Čeprav javna zdravstvena kriza še vedno traja, pa je sedaj veliko ljudi cepljenih, pospešilo se je tudi cepljenje s poživitvenim odmerkom. Na splošno se družba bolje spopada z valovi pandemije in posledičnimi omejitvami. Vpliv pandemije na gospodarstvo je zato manjši. Inflacija se je strmo zvišala zaradi skokovitega porasta cen energentov ter zaradi dejstva, da v nekaterih sektorjih povpraševanje prehiteva omejeno ponudbo. Inflacija bo v bližnji prihodnosti predvidoma ostala povišana, nato pa se bo tekom naslednjega leta umirjala. Inflacijski obeti so bili popravljeni navzgor, vendar projekcije še vedno predvidevajo, da se bo inflacija v obdobju projekcij ustalila na ravni pod 2-odstotnim ciljem.

Ocenjujemo, da napredek pri gospodarskem okrevanju in doseganju srednjeročnega inflacijskega cilja omogoča postopno zmanjševanje obsega nakupov vrednostnih papirjev v prihodnjih četrtletjih. Vseeno je še vedno potrebna spodbujevalno naravnana denarna politika, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ravni 2-odstotnega inflacijskega cilja. Ob sedanji negotovosti moramo ohraniti fleksibilnost in si pustiti odprte vse možnosti pri izvajanju denarne politike. Ob upoštevanju tega je Svet ECB sprejel naslednje sklepe.

Prvič, pričakujemo, da bomo neto nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v prvem četrtletju 2022 izvajali v manjšem obsegu kot v prejšnjem četrtletju. Neto nakupe v okviru programa PEPP bomo prenehali izvajati konec marca 2022.

Drugič, Svet ECB je sklenil podaljšati obdobje ponovnega investiranja v okviru programa PEPP. Sedaj namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, ponovno investirati vsaj do konca leta 2024. V vsakem primeru se bo postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa upravljalo tako, da se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike.

Tretjič, pandemija je pokazala, da je v stresnih razmerah fleksibilnost pri načrtovanju in izvajanju nakupov vrednostnih papirjev pripomogla k odzivanju na oslabljeno transmisijo denarne politike in povečala učinkovitost prizadevanj, da dosežemo naš cilj. V okviru našega mandata bo v stresnih razmerah fleksibilnost še naprej element denarne politike, kadarkoli grožnje transmisiji denarne politike spodkopavajo doseganje cenovne stabilnosti. V primeru ponovne tržne fragmentacije zaradi pandemije bo tako mogoče ponovno investiranje v okviru programa PEPP kadarkoli fleksibilno prilagoditi v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah. To bi lahko vključevalo tudi kupovanje obveznic, ki jih je izdala Helenska republika, in sicer v obsegu, ki presega ponovno investiranje unovčenj, da se nakupi v tej jurisdikciji ne bi prekinili, saj bi to lahko oslabilo transmisijo denarne politike v grško gospodarstvo, dokler še vedno okreva po izpadu zaradi pandemije. Neto nakupi v okviru programa PEPP bi se lahko začeli tudi ponovno izvajati, če bi bilo potrebno, da se nevtralizirajo negativni šoki, povezani s pandemijo.

Četrtič, v skladu s postopnim zmanjševanjem nakupov vrednostnih papirjev in s ciljem, da naravnanost denarne politike ostane skladna s stabiliziranjem inflacije v srednjeročnem obdobju na ravni cilja, smo sklenili, da bo obseg mesečnih neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) znašal 40 milijard EUR v drugem četrtletju in 30 milijard EUR v tretjem četrtletju. Od oktobra 2022 dalje bomo neto nakupe v okviru programa APP ohranili na mesečni ravni 20 milijard EUR, in sicer tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer. Pričakujemo, da se bodo neto nakupi končali, tik preden začnemo dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Potrdili smo tudi raven ključnih obrestnih mer ECB in prihodnjo usmeritev denarne politike glede gibanja ključnih obrestnih mer v prihodnosti. To je ključno za vzdrževanje ustrezne spodbujevalne naravnanosti denarne politike, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ravni 2-odstotnega inflacijskega cilja.

Še naprej bomo spremljali pogoje bančnega financiranja in zagotavljali, da zapadle ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) ne ovirajo nemotene transmisije denarne politike. Redno bomo tudi ocenjevali, kako ciljno usmerjene posojilne operacije prispevajo k naravnanosti denarne politike. Kot je bilo napovedano, pričakujemo, da se bodo posebni pogoji, ki veljajo v operacijah CUODR III, iztekli junija naslednje leto. Ocenili bomo tudi ustreznost kalibracije dvostopenjskega sistema obrestovanja rezerv, tako da politika negativnih obrestnih mer ne bo omejevala sposobnosti bank pri finančnem posredništvu v okolju obsežne presežne likvidnosti.

Svet ECB je pripravljen ustrezno prilagoditi vse instrumente, če in v katerokoli smer bo potrebno, da se inflacija stabilizira na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Pričakujemo, da bo h gospodarskemu okrevanju še naprej največ prispevalo močno domače povpraševanje. Razmere na trgu dela se izboljšujejo, saj ima več ljudi službo in manj jih je vključenih v programe za ohranitev delovnih mest. To krepi obete za vse višje dohodke gospodinjstev in potrošnjo. K potrošnji bodo prispevali tudi prihranki, ki so jih ljudje ustvarili med pandemijo. Sedanja pomoč javnofinančne in denarne politike naj bi skupaj z nadaljnjim svetovnim okrevanjem podpirala gospodarsko rast.

Gospodarska aktivnost se v letošnjem zadnjem četrtletju upočasnjuje, počasnejša rast pa se bo verjetno nadaljevala tudi na začetku naslednjega leta. Sedaj pričakujemo, da bo BDP v prvem četrtletju 2022 presegel raven izpred pandemije.

Nekatere države v euroobmočju so ponovno uvedle strožje zajezitvene ukrepe, da bi se spopadle s sedanjim valom pandemije. To bi lahko povzročilo zakasnitev v okrevanju, predvsem na področju potovanj, turizma, gostinstva in razvedrilnih dejavnosti. Pandemija spodkopava zaupanje potrošnikov in podjetij, širjenje novega seva virusa pa povzroča dodatno negotovost. Poleg tega vse višji energetski stroški zavirajo potrošnjo.

Pomanjkanje opreme, reprodukcijskega materiala in delovne sile v nekaterih sektorjih ovira izdelavo industrijskih proizvodov, kar povzroča zakasnitve v gradbeništvu in upočasnjuje okrevanje v nekaterih delih storitvenega sektorja. Takšna ozka grla bodo prisotna še nekaj časa, vendar naj bi se med letom 2022 zmanjšala.

V prihodnje pričakujemo, da bo gospodarska rast tekom leta 2022 zabeležila močan odboj. Nove projekcije strokovnjakov Eurosistema predvidevajo, da bo medletna realna rast BDP znašala 5,1% v letu 2021, 4,2% v letu 2022, 2,9% v letu 2023 in 1,6% v letu 2024. V primerjavi s septembrskimi projekcijami strokovnjakov ECB so bili gospodarski obeti za leto 2022 popravljeni navzdol, za leto 2023 pa navzgor.

Denarno politiko naj bi še naprej dopolnjevali ciljno usmerjeni in rasti prijazni javnofinančni ukrepi. Ti ukrepi bodo obenem pomagali gospodarstvu, da se prilagodi strukturnim spremembam, ki trenutno potekajo. Učinkovito izvajanje programa »EU naslednje generacije« in svežnja »Pripravljeni na 55« bo prispevalo k močnejšemu ter bolj zelenemu in enotnemu okrevanju v vseh državah euroobmočja.

Inflacija

Inflacija se je novembra dodatno zvišala na 4,9%. Na ravni nad 2-odstotnim ciljem bo ostala tudi večino leta 2022. Inflacija bo v bližnji prihodnosti predvidoma ostala povišana, vendar pričakujemo, da se bo tekom naslednjega leta zniževala.

Porast inflacije je predvsem odraz strmega zvišanja cen goriv, plina in električne energije. Novembra je inflacija v skupini energentov tako predstavljala več kot polovico skupne inflacije. Obenem v nekaterih sektorjih povpraševanje še naprej prehiteva omejeno ponudbo. Posledice so še posebno opazne pri cenah trajnih proizvodov in cenah potrošniških storitev v sektorjih, ki so se nedavno zopet odprli. Bazni učinki, povezani z iztekom znižanja DDV v Nemčiji, še vedno prispevajo k višji inflaciji, vendar samo do konca leta.

Negotovo je, kako dolgo bo trajalo, preden se bodo omenjeni dejavniki razpletli. Vseeno tekom leta 2022 pričakujemo, da se bodo cene energentov stabilizirale, da se bo struktura potrošnje normalizirala ter da se bodo cenovni pritiski, ki izhajajo iz ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah, umirili.

Sčasoma bo gospodarstvo zopet delovalo s polno zmogljivostjo, razmere na trgu dela pa se bodo nadalje izboljšale, kar bo spodbudilo hitrejšo rast plač. Tržna in anketna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj so od zadnje seje o denarni politiki, ki je potekala oktobra, ostala večinoma nespremenjena. Vseeno so se v zadnjih mesecih na splošno približala 2-odstotni ravni. Omenjeni dejavniki bodo prispevali k temu, da se osnovna inflacija zviša in da skupna inflacija v srednjeročnem obdobju doseže ciljno raven.

Po novih makroekonomskih projekcijah bo medletna inflacija znašala 2,6% v letu 2021, 3,2% v letu 2022, 1,8% v letu 2023 in 1,8% v letu 2024, kar je precej višje, kot so predvidevale septembrske projekcije. Inflacija brez hrane in energentov bo v povprečju znašala 1,4% v letu 2021, 1,9% v letu 2022, 1,7% v letu 2023 in 1,8% v letu 2024, kar ravno tako pomeni popravek navzgor glede na septembrske projekcije.

Ocena tveganj

Tveganja, ki spremljajo gospodarske obete, so po naši oceni večinoma uravnotežena. Gospodarska aktivnost bi lahko presegla naša pričakovanja, če se bo med potrošnike povrnilo zaupanje in bodo varčevali manj, kot se pričakuje. Nasprotno pa bi lahko nedavno poslabšanje pandemije, skupaj s širjenjem novih sevov, vztrajneje zavirala gospodarsko rast. Tveganji, ki bi lahko ogrozili okrevanje in inflacijske obete, sta prihodnje gibanje cen energentov in hitrost odpravljanja ozkih grl v dobavnih verigah. Če bi se cenovni pritiski prelili v hitrejšo rast plač od pričakovane ali če bi gospodarstvo hitreje doseglo polno zmogljivost, bi inflacija lahko postala višja.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so od oktobrske seje Sveta ECB ostale večinoma nespremenjene. Obrestne mere bank za posojila podjetjem in gospodinjstvom ostajajo na zgodovinsko nizkih ravneh. Na splošno ostajajo pogoji financiranja za gospodarstvo ugodni. Posojanje podjetjem deloma spodbujajo kratkoročne potrebe po financiranju, ki izhajajo iz ozkih grl v dobavnih verigah, zaradi katerih se povečujejo stroški zalog in obratnega kapitala. Obenem ostaja povpraševanje podjetij po posojilih zmerno zaradi zadržanih dobičkov in obsežnih imetij gotovine ter tudi zaradi visoke zadolženosti. Posojanje gospodinjstvom ostaja okrepljeno, poganja pa ga povpraševanje po stanovanjskih hipotekarnih posojilih.

Banke v euroobmočju so dodatno okrepile svoje bilance, in sicer zahvaljujoč višjim kapitalskim količnikom in manjšim nedonosnim posojilom. Banke so sedaj enako dobičkonosne kot pred pandemijo. Pogoji financiranja za banke so na splošno še naprej ugodni.

V skladu s strategijo denarne politike Svet ECB dvakrat letno poglobljeno oceni medsebojno razmerje med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Spodbujevalno naravnana denarna politika podpira gospodarsko rast, kar daje oporo bilancam podjetij in finančnih institucij, ter preprečuje tveganje tržne fragmentacije. Obenem pa vpliv spodbujevalno naravnane denarne politike na trge nepremičnin in finančne trge terja natančno spremljanje, saj se je več srednjeročnih ranljivosti okrepilo. Vseeno ostaja makrobonitetna politika prva obrambna linija pri ohranjanju finančne stabilnosti in pri odpravljanju srednjeročnih ranljivosti.

Zaključek

Če povzamemo, gospodarstvo v euroobmočju še naprej okreva kljub umirjanju aktivnosti v bližnji prihodnosti. Inflacijo navzgor potiskajo strmo zviševanje cen energentov in povpraševanje, ki presega omejeno ponudbo. Inflacija bo večino leta 2022 ostala višja od našega cilja, vendar se bo tekom naslednjega leta najverjetneje umirjala. Obenem lahko marca prenehamo izvajati neto nakupe v okviru programa PEPP, saj gospodarsko okrevanje in doseganje srednjeročnega inflacijskega cilja napredujeta. Toda spodbujevalna naravnanost denarne politike – tudi z neto nakupi v okviru programa APP in s prihodnjo usmeritvijo denarne politike o gibanju obrestnih mer – je še vedno potrebna, da bi se inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ravni 2-odstotnega inflacijskega cilja.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.