- IZJAVA O DENARNI POLITIKI
TISKOVNA KONFERENCA
Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB
Ljubljana, 17. oktober 2024
Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Rada bi se zahvalila guvernerju Vasletu za gostoljubje in izrazila posebno hvaležnost zaposlenim v slovenski centralni banki za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB.
Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na naši posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Najnovejše informacije o inflaciji kažejo, da se proces dezinflacije nadaljuje skladno s pričakovanji. Na obete za inflacijo vplivajo tudi nedavni kazalniki gospodarske aktivnosti, ki so slabši, kot je bilo pričakovano. Obenem pogoji financiranja ostajajo restriktivni.
Inflacija se bo v prihodnjih mesecih predvidoma zvišala, nato pa tekom prihodnjega leta upadla proti ciljni vrednosti. Domača inflacija ostaja visoka, saj plače še vedno naraščajo s pospešeno hitrostjo. Po drugi strani bodo pritiski s strani stroškov dela verjetno še naprej postopno popuščali, njihov vpliv na inflacijo pa bodo deloma blažili dobički.
Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Obrestne mere denarne politike bomo ohranjali dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da dosežemo ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.
Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.
Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.
Gospodarska aktivnost
Sodeč po najnovejših informacijah je gospodarska aktivnost nekoliko šibkejša, kot je bilo pričakovano. Medtem ko je industrijska proizvodnja v poletnih mesecih še posebej močno nihala, ankete kažejo, da se je proizvodnja v predelovalnih dejavnostih še naprej krčila. Storitve so se po anketnih rezultatih avgusta okrepile, verjetno ob podpori močne poletne turistične sezone, vendar pa najnovejši podatki kažejo, da se rast upočasnjuje. Podjetniške naložbe se povečujejo le počasi, stanovanjske naložbe pa še vedno upadajo. Izvoz je oslabel, kar še zlasti velja za izvoz blaga.
Čeprav so se dohodki v drugem četrtletju povečali, so gospodinjstva v nasprotju s pričakovanji trošila manj. Stopnja varčevanja je v drugem četrtletju znašala 15,7%, kar je daleč na ravnjo pred pandemijo, ko je bila 12,9%. Vseeno nedavni anketni rezultati kažejo na postopno okrevanje trošenja gospodinjstev.
Trg dela ostaja odporen. Stopnja brezposelnosti je avgusta ostala na zgodovinsko nizki ravni 6,4%. Vendar pa ankete kažejo, da se rast zaposlenosti upočasnjuje, povpraševanje po delovni sili pa še naprej umirja.
Pričakujemo, da se bo gospodarstvo sčasoma okrepilo, saj bodo vse višji realni dohodki gospodinjstvom omogočili, da trošijo več. Potrošnjo in naložbe bo predvidoma spodbujalo tudi postopno popuščanje učinkov restriktivne denarne politike. Ko se bo svetovno povpraševanje povečevalo, naj bi k okrevanju še naprej prispeval tudi izvoz.
Javnofinančne in strukturne politike bi morale biti zasnovane tako, da povečujejo produktivnost, konkurenčnost in odpornost gospodarstva. S tem bi srednjeročno prispevale k zviševanju potencialne rasti in blažitvi cenovni pritiskov. V ta namen je bistveno, da se na podlagi predlogov Maria Draghija za povečanje evropske konkurenčnosti in predlogov Enrica Lette za okrepitev enotnega trga zdaj hitro ukrepa s konkretnimi in ambicioznimi strukturnimi politikami. Če bodo vlade v celoti, transparentno in brez odlašanja izvajale revidirani okvir ekonomskega upravljanja v EU, bodo lažje zmanjšale proračunski primanjkljaj in javni dolg na vzdržno raven. Vlade bi morale v svojih srednjeročnih načrtih za javnofinančno in strukturno politiko zdaj odločno kreniti v tej smeri.
Inflacija
Medletna inflacija se je septembra še nadalje znižala na 1,7%, kar je najnižja raven od aprila 2021. Cene energentov so strmo upadle, pri čemer je medletna stopnja zniževanja znašala –6,1%. Inflacija v skupini hrane se je rahlo zvišala na 2,4%. Blagovna inflacija je ostala nizka pri 0,4%, storitvena inflacija pa se je rahlo znižala na 3,9%.
Večina meril osnovne inflacije se je bodisi znižala ali ostala nespremenjena. Domača inflacija je še vedno povišana, saj plačni pritiski v euroobmočju ostajajo močni. Rast dogovorjenih plač bo v preostanku leta ostala visoka in volatilna, saj imajo pomembno vlogo enkratna plačila, prilagajanje plač pa običajno poteka v več zaporednih korakih.
Inflacija se bo v prihodnjih mesecih predvidoma zvišala, kar je deloma posledica dejstva, da bodo prejšnji strmi padci cen energentov izpadli iz medletnih stopenj. Zatem naj bi se inflacija tekom naslednjega leta zniževala proti ciljni ravni. K procesu dezinflacije naj bi prispevala popuščanje pritiskov s strani stroškov dela ter preteklo zaostrovanje denarne politike, ki postopno vpliva na cene življenjskih potrebščin. Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je na ravni okrog 2%.
Ocena tveganj
Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Šibkejše zaupanje bi lahko preprečilo, da potrošnja in naložbe okrevajo tako hitro, kot se pričakuje. To bi lahko še okrepila geopolitična tveganja, kot sta ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu, ki bi hkrati lahko ovirala energetsko oskrbo in svetovno trgovinsko menjavo. Rast v euroobmočju bi še dodatno zaviralo nižje povpraševanje po izvozu euroobmočja, denimo zaradi šibkejšega svetovnega gospodarstva ali zaradi stopnjevanja trgovinskih napetosti med glavnimi gospodarstvi. Rast bi bila lahko nižja tudi v primeru, da bodo zapozneli učinki zaostrovanja denarne politike močnejši, kot se pričakuje. Nasprotno bi bila rast lahko višja, če bi svetovno gospodarstvo raslo močneje, kot je pričakovano, ali če bi se zaradi ugodnejših pogojev financiranja in zniževanja inflacije hitreje okrepile naložbe in potrošnja.
Inflacija bi lahko bila višja od pričakovane, če bi se plače ali dobički povečali bolj, kot se pričakuje. Tveganja, da bo inflacija višja, izhajajo tudi iz povišanih geopolitičnih napetosti, zaradi katerih bi se lahko kratkoročno zvišale cene energentov in stroški ladijskega prevoza ter bi prišlo do motenj v svetovni trgovinski menjavi. Poleg tega bi ekstremni vremenski pojavi ter splošnejše napredovanje podnebne krize lahko potisnili navzgor cene hrane. Nasprotno bi bila inflacija lahko nižja od pričakovane, če zaradi nizkega zaupanja in zaskrbljenosti glede geopolitičnih dogodkov potrošnja in naložbe ne bi okrevale tako hitro, kot je pričakovano, če bi denarna politika povpraševanje oslabila bolj, kot je pričakovano, ali če bi se nepričakovano poslabšalo gospodarsko okolje v ostalih delih sveta.
Finančne in denarne razmere
Kratkoročnejše tržne obrestne mere so se od septembrske seje znižale, kar je predvsem posledica slabših novic o gospodarstvu euroobmočja in nadaljnjega upada inflacije. Medtem ko pogoji financiranja ostajajo restriktivni, so povprečne obrestne mere za nova posojila podjetjem in nova hipotekarna posojila avgusta rahlo upadle na 5,0% oziroma 3,7%.
Kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih, so kreditni standardi za posojila podjetjem v tretjem četrtletju ostali nespremenjeni, potem ko so se več kot dve leti postopno zaostrovali. Poleg tega se je prvič po dveh letih povečalo povpraševanje podjetij po posojilih. Posojanje podjetjem na splošno ostaja oslabljeno in se je avgusta medletno povečalo za 0,8%.
Kreditni standardi za hipotekarna posojila so se znižali že tretje četrtletje zapored, kar je predvsem posledica večje konkurence med bankami. Zaradi nižjih obrestnih mer in boljših obetov na stanovanjskem trgu se je povpraševanje po hipotekah močno povečalo. Skladno s tem se je hipotekarno posojanje rahlo okrepilo in medletno zraslo za 0,6%.
Zaključek
Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestno mero, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na naši posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamiki osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Obrestne mere denarne politike bomo ohranjali dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da dosežemo ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.
V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.
Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.
Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije