TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 16. marec 2023

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Inflacija bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Svet ECB je zato danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk v skladu z našo odločenostjo, da zagotovimo čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. Ob povišani ravni negotovosti je pomen podatkovno podprtega pristopa k sprejemanju sklepov o ključnih obrestnih merah še večji, saj bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.

Natančno spremljamo sedanje tržne napetosti in smo se pripravljeni odzvati, kot bo potrebno, da ohranimo cenovno stabilnost in finančno stabilnost v euroobmočju. Bančni sektor v euroobmočju je odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. V vsakem primeru je nabor orodij denarne politike dovolj obsežen, da zagotovi likvidnostno podporo finančnemu sistemu v euroobmočju, če bi bilo potrebno, ter da ohrani nemoteno transmisijo denarne politike.

Nove makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB so bile dokončane na začetku marca, tj. pred nedavnim pojavom napetosti na finančnih trgih. Kot take te napetosti predstavljajo dodatno negotovost, ki spremlja osnovne ocene inflacije in gospodarske rasti. Pred najnovejšimi dogajanji so bile osnovne projekcije gibanja skupne inflacije že popravljene navzdol predvsem zaradi manjšega prispevka cen energentov, kot je bilo pričakovano. Strokovnjaki ECB sedaj pričakujejo, da bo inflacija v povprečju znašala 5,3% v letu 2023, 2,9% v letu 2024 in 2,1% v letu 2025. Hkrati osnovni inflacijski pritiski ostajajo močni. Inflacija brez energentov in hrane se je februarja še dodatno zvišala, strokovnjaki ECB pa pričakujejo, da bo leta 2023 v povprečju znašala 4,6%, kar je več, kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah. Zatem naj bi se znižala na 2,5% v letu 2024 in na 2,2% v letu 2025, ko se bodo pritiski na rast cen, ki izhajajo iz preteklih ponudbenih šokov in ponovnega odpiranja gospodarstva, umirjali, bolj zaostrena denarna politika pa bo vse bolj zavirala povpraševanje.

Osnovna projekcija gospodarske rasti v letu 2023 je bila popravljena navzgor na povprečno 1,0% zaradi znižanja cen energentov in večje odpornosti gospodarstva proti zahtevnemu mednarodnemu okolju. Strokovnjaki ECB pričakujejo, da se bo rast zatem dodatno okrepila na 1,6% tako v letu 2024 kot tudi v letu 2025, k čemur bodo prispevali močan trg dela, izboljševanje zaupanja in okrevanje realnih dohodkov. Obenem naj bi bila okrepitev rasti v letih 2024 in 2025 manjša, kot je bilo napovedano decembra, predvsem zaradi zaostrovanja denarne politike.

Današnji sklepi so predstavljeni v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo v euroobmočju je v zadnjem četrtletju 2022 stagniralo, tako da ni prišlo do predhodno pričakovanega krčenja. Vseeno je zasebno domače povpraševanje strmo upadlo. Visoka inflacija, prevladujoča negotovost in strožji pogoji financiranja so oslabili zasebno potrošnjo in investicije, ki so upadli za 0,9% oziroma 3,6%.

Po osnovnem scenariju bo gospodarstvo v prihodnjih četrtletjih predvidoma okrevalo. Industrijska proizvodnja naj bi se okrepila, ko se bodo razmere na strani ponudbe nadalje izboljšale, zaupanje še dodatno povečalo in podjetja izpolnila zaostala naročila. Zviševanje plač in zniževanje cen energentov bosta deloma odtehtala izgubo kupne moči, ki so jo gospodinjstva utrpela zaradi visoke inflacije. To bo po drugi strani podpiralo zasebno potrošnjo.

Poleg tega ostaja trg dela močen kljub vse šibkejši gospodarski aktivnosti. Zaposlenost se je v zadnjem četrtletju 2022 povečala za 0,3%, brezposelnost pa je januarja 2023 znašala 6,6%, kar je zgodovinsko nizka raven.

Državni ukrepi pomoči za zaščito gospodarstva pred visokimi cenami energentov bi morali biti začasni, ciljno usmerjeni in oblikovani tako, da se ohranijo spodbude za zmanjševanje porabe energije. Ko se bodo cene energentov znižale in tveganja okrog dobave energentov zmanjšala, je pomembno, da se ti ukrepi hitro in usklajeno odpravijo. Ukrepi, ki teh načel ne bodo izpolnjevali, bodo verjetno okrepili srednjeročne inflacijske pritiske, kar bi terjalo odločnejši odziv denarne politike. Poleg tega bi morale biti javnofinančne politike skladno z okvirom ekonomskega upravljanja v EU in napotki Evropske komisije z dne 8. marca 2023 oblikovane tako, da prispevajo k večji produktivnosti gospodarstva in omogočajo postopno zniževanje visokih stopenj javnega dolga. Politike, katerih cilj je povečati ponudbene zmogljivosti v euroobmočju, zlasti v energetskem sektorju, lahko prispevajo k zmanjševanju cenovnih pritiskov v srednjeročnem obdobju. V ta namen bi morale vlade hitro uresničiti svoje načrte na področju naložb in strukturnih reform v okviru programa »EU naslednje generacije«. Reformo okvira ekonomskega upravljanja v EU bi bilo treba hitro zaključiti.

Inflacija

Inflacija se je februarja rahlo znižala na 8,5%. K znižanju je prispeval ponoven strm upad cen energentov. Nasprotno se je inflacija v skupini hrane še nadalje zvišala na 15,0%, saj se pretekla strma rast energetskih in drugih stroškov pri proizvodnji hrane še vedno preliva v cene življenjskih potrebščin.

Poleg tega ostajajo osnovni cenovni pritiski močni. Inflacija brez energentov in hrane se je februarja zvišala na 5,6%, visoki pa so ostali tudi drugi kazalniki osnovne inflacije. Inflacija v skupini industrijskih proizvodov razen energentov se je februarja zvišala na 6,8%, kar je predvsem posledica zapoznelih učinkov preteklih ozkih grl v dobavnih verigah in visokih cen energentov. Inflacijo v skupini storitev, ki se je februarja zvišala na 4,8%, še vedno poganjajo postopen prenos pretekle rasti energetskih stroškov na cene, med pandemijo zavrto povpraševanje po ponovnem odpiranju gospodarstva in vse višje plače.

Plačni pritiski so se okrepili zaradi močnih trgov dela in zahtev zaposlenih, ki želijo nadoknaditi del izgubljene kupne moči zaradi visoke inflacije. Poleg tega so bila številna podjetja zmožna povečati profitne marže v sektorjih, ki se soočajo z zaostreno ponudbo in ponovno povečanim povpraševanjem. Obenem je večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj trenutno na ravni okrog dveh odstotkov, vendar jih je treba še naprej redno spremljati, zlasti v luči nedavne volatilnosti tržnih inflacijskih pričakovanj.

Ocena tveganj

Tveganja, ki spremljajo obete za gospodarsko rast, so nagnjena v smeri nižje gospodarske rasti. Vztrajno povišane napetosti na finančnih trgih bi lahko povzročile širše zaostrovanje kreditnih pogojev, kot je bilo pričakovano, in oslabile zaupanje. Ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in njenim prebivalcem ostaja pomembno navzdol usmerjeno tveganje in bi lahko povzročila novo rast energetskih in prehrambnih stroškov. Rast v euroobmočju bi bila lahko še dodatno okrnjena, če bi svetovno gospodarstvo oslabilo bolj, kot se pričakuje. Vseeno bi se lahko podjetja hitreje prilagodila zahtevnemu mednarodnemu okolju, kar bi lahko skupaj z iztekanjem energetskega šoka spodbudilo višjo rast, kot se trenutno pričakuje.

Med tveganji, da bo inflacija višja, so obstoječi pritiski iz proizvodne verige, ki bi lahko v bližnji prihodnosti še vedno potisnili maloprodajne cene višje navzgor, kot je pričakovano. Domači dejavniki, kot so trajno zvišanje inflacijskih pričakovanj nad ciljno raven ali višja rast plač in profitnih marž od pričakovane, bi lahko prispevali k višji inflaciji, in sicer tudi v srednjeročnem obdobju. Poleg tega bi močnejši odboj gospodarske aktivnosti od pričakovanega na Kitajskem lahko dal svež pospešek cenam surovin in zunanjemu povpraševanju. Med tveganji, da bo inflacija nižja, so vztrajno povišane napetosti na finančnih trgih, ki bi lahko pospešile dezinflacijo. Poleg tega bi se lahko zaradi zniževanja cen energentov zmanjšali pritiski s strani osnovne inflacije in plač. Popuščanje povpraševanja, med drugim zaradi močnejše upočasnitve bančnega kreditiranja ali močnejše transmisije denarne politike od predvidene, bi prav tako prispevalo k temu, da bi bili cenovni pritiski šibkejši, kot se trenutno pričakuje, še zlasti v srednjeročnem obdobju.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se v tednih po zadnji seji precej zvišale. Toda trend zviševanja se je v zadnjih dnevih močno obrnil ob hudih napetostih na finančnih trgih. Bančni krediti podjetjem v euroobmočju so postali dražji. Kreditiranje podjetij se je dodatno zmanjšalo zaradi nižjega povpraševanja in bolj zaostrenih pogojev v ponudbi posojil. Podražila so se tudi posojila gospodinjstvom, še posebno zaradi višjih hipotekarnih obrestnih mer. Zvišanje stroškov zadolževanja in posledično zmanjšanje povpraševanja je skupaj s strožjimi kreditnimi standardi privedlo do nadaljnje upočasnitve rasti posojil gospodinjstvom. Ob šibkejši posojilni dinamiki se je strmo upočasnila tudi rast denarja, k čemur so prispevale najbolj likvidne komponente.

Zaključek

Če povzamemo, inflacija bo predvidoma predolgo ostala previsoka. Svet ECB je zato danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 50 bazičnih točk v skladu z našo odločenostjo, da zagotovimo čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno 2-odstotno raven v srednjeročnem obdobju. Ob povišani ravni negotovosti je pomen podatkovno podprtega pristopa k sprejemanju sklepov o ključnih obrestnih merah še večji, saj bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Natančno spremljamo sedanje tržne napetosti in smo se pripravljeni odzvati, kot bo potrebno, da ohranimo cenovno stabilnost in finančno stabilnost v euroobmočju.

V vsakem primeru smo v okviru svojega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter da bi ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.