Spominsko obeležje na lokaciji Grossmarkthalle
Zgodba preživele
Edith Erbrich je preživela holokavst. Skupaj z družino so jo leta 1945 deportirali iz Grossmarkthalle v nacistični geto in koncentracijsko taborišče Theresienstadt. Je ena izmed redkih preživelih, ki so se vrnili v Frankfurt. Danes redno obiskuje spominsko obeležje.
Prisluhnite njeni zgodbiObdobje med leti 1941 in 1945 predstavlja zelo temno poglavje v zgodovini Grossmarkthalle – kletni prostori v vzhodni krilni stavbi so se namreč v tem času uporabljali kot zbirno mesto za deportacijo Judov. Več kot 10.000 pripadnikov frankfurtske judovske skupnosti so tu natovorili na vagone in odpeljali v koncentracijska taborišča. Fotogalerija
ECB in judovska skupnost Frankfurta sta že leta 2001 sklenili, da bosta izvedli mednarodni natečaj za oblikovanje obeležja. Natečaj je nato med leti 2009 in 2011 organiziralo mesto Frankfurt na Majni, ki je pri tem tesno sodelovalo z judovsko skupnostjo in ECB. Zmagovalni koncept, ki so ga zasnovali arhitekti biroja KatzKaiser, uspešno povezuje razpoložljive fragmente zgodovine in ustvarja zgodbo, ki simbolizira kompleksnost deportacij, ne da bi odvračala pozornost od same lokacije. To velja tako za birokratski proces, ki je stal za zločinom, kot tudi za zločin sam, torej za deportacijo.
Pot, kretniška postojanka in železniški tiri na javnem zemljišču
Del obeležja, ki je dostopen javnosti, stoji na pasu zemljišča vzhodno od Grossmarkthalle, kjer je zdaj med četrtjo Ostend in reko Majno urejena pot za pešce in kolesarje. Ta nova javna pot skupaj s starimi železniškimi tiri in kretniško postojanko, ki stoji ob njej, služi kot opomnik na deportacijo žensk, moških in otrok judovskega rodu. Ohranjena je tudi stara stopničasta brv, s katere so se ljudje poslavljali od svojih bližnjih ali preprosto opazovali dogajanje.
Klančina in kletni prostori na lokaciji ECB
Betonska klančina poteka od vzhodne meje zemljišča do kletnih prostorov pod Grossmarkthalle, kjer kaže na stari kletni vhod in ustvarja prelom v krajinski ureditvi zemljišča okrog nove stavbe ECB. Klančino z obeh strani obdaja betonski zid. Skozi stekleno steno na robu zemljišča lahko ljudje vidijo kletni vhod in pokukajo v »globino zgodovine«, ki veje iz kletnih prostorov, v katerih so bili ljudje zaprti pred deportacijo. Ti prostori so večinoma ohranjeni v izvirnem stanju in tvorijo avtentičen del spomenika. Da bi obiskovalcem in mimoidočim omogočili vpogled v deportacije iz različnih zornih kotov, so na več mestih na spomeniku vgravirana pričevanja in zgodbe žrtev in sodobnikov. Tako bodo ljudje med sprehodom po zelenem pasu okrog Frankfurta lahko po naključju izvedeli nekaj novega o svojem mestu, ne da bi morali zato namenoma obiskati spominsko obeležje.