Kaj je program nakupa vrednostnih papirjev?
22. januar 2015 (spremenjeno 25. novembra 2022)
Kako je program nakupa vrednostnih papirjev pomagal Evropski centralni banki pri uresničevanju mandata, da ohranja cenovno stabilnost?
ECB ima simetričen inflacijski cilj – to pomeni, da so tako negativna kot tudi pozitivna odstopanja od 2-odstotnega cilja enako nezaželena. Kadar obstaja tveganje, da bo inflacija predolgo prenizka, kratkoročne obrestne mere pa so blizu spodnje meje, obrestne mere same po sebi ne zadostujejo, da bi centralna banka inflacijo približala 2-odstotni ravni. Za izpolnitev svojega mandata mora ECB uporabiti vse instrumente, ki so ji na voljo, vključno z nakupi vrednostnih papirjev.
Kakšne so prednosti programa nakupa vrednostnih papirjev?
ECB ima jasen mandat: ohranjanje cenovne stabilnosti. Program nakupa vrednostnih papirjev je prispeval k temu, da se je inflacija vrnila na raven, ki je skladna z inflacijskim ciljem ECB. Poleg tega je podjetjem po vsej Evropi omogočil boljši dostop do posojil, spodbudil naložbe, ustvaril nova delovna mesta in podprl splošno gospodarsko rast, ki je bistvena za stabilizacijo inflacije na 2-odstotni ravni.
Ali je program nakupa vrednostnih papirjev zakonit?
Da. ECB izvaja denarno politiko v euroobmočju. Mandat cenovne stabilnosti uresničuje z instrumenti, ki so opredeljeni v Pogodbah. Dokončni nakupi tržnih instrumentov so eksplicitno omenjeni v členu 18.1 Statuta ESCB. To vključuje zmožnost kupovanja instrumentov, kot so državne obveznice, kadar niso kupljeni na primarnem trgu, tj. neposredno od držav članic, ampak na sekundarnem trgu od vlagateljev. Evropsko sodišče je ravno tako potrdilo, da so nakupi vrednostnih papirjev v pristojnosti denarne politike ECB.
Ali program nakupa vrednostnih papirjev predstavlja denarno financiranje?
ECB dosledno spoštuje prepoved denarnega financiranja s tem, da ne kupuje na primarnem trgu. Obveznice kupuje šele potem, ko je tržna cena določena. To zagotavlja, da ne izkrivlja tržnega vrednotenja tveganj. Poleg tega je ECB vzpostavila številne varovalke, kar zadeva naravo, znesek in časovnico nakupov vrednostnih papirjev.
Ali je bila ECB edina centralna banka, ki je izvajala nakupe vrednostnih papirjev?
Številne centralne banke so v okviru izvajanja denarne politike uporabile dokončne nakupe, ki se imenujejo tudi »kvantitativno rahljanje«. Uporabile so jih ameriška, britanska in japonska centralna banka. Operacije odprtega trga so tudi v normalnih časih osnovni instrument centralnih bank. Dokončni nakupi postanejo še posebno koristni v času, ko ključnih obrestnih mer ni mogoče več znižati. Centralnim bankam tako pomagajo pri izpolnjevanju njihovega mandata. V primeru ECB to pomeni ohranjanje cenovne stabilnosti ter s tem spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest.
Ali se s tem programom izgube ne naprtijo nacionalnim centralnim bankam? Kako je to združljivo z enotno denarno politiko?
Nekatera tveganja, ki izhajajo iz programa, se ne porazdelijo po celotnem Eurosistemu, ampak ostajajo pri posamezni nacionalni centralni banki. ECB je zavezana načelu medsebojne delitve tveganj, zato za 20% nakupov velja režim polne delitve tveganj. S tem se zmanjšuje problem morebitnih neželenih javnofinančnih posledic.
Statut ESCB določa, da je Svet ECB tisti, ki odloča, kako in v kolikšni meri se izgube porazdelijo znotraj Eurosistema. Interni mehanizmi delitve izgub nikakor ne spodkopavajo enotnosti naše denarne politike. Pri nakupih vrednostnih papirjev sodelujejo vse nacionalne centralne banke in ECB. Obstaja en skupen znesek, nakupe pa centralno koordinira ECB. Nakupi so naravnani tako, da se stabilnost cen ohranja v euroobmočju kot celoti. Pri tem se upošteva tudi edinstvena institucionalna struktura euroobmočja, kjer skupna valuta in enotna denarna politika soobstajata z nacionalnimi javnofinančnimi in ekonomskimi politikami. Ta ureditev je posebej prilagojena programu nakupa vrednostnih papirjev in zagotavlja najvišjo stopnjo učinkovitosti, saj upošteva našo institucionalno strukturo.
Ali je program nakupa vrednostnih papirjev namenjen temu, da pomaga posameznim državam?
Namen programa je bil potisniti inflacijo in inflacijska pričakovanja v euroobmočju kot celoti bližje cilju ECB. Namen torej ni zmanjšati dolg posameznih držav.