TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 27. oktober 2022

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zviša za 75 bazičnih točk. S tem tretjim zaporednim večjim dvigom obrestnih mer smo naredili velik korak naprej pri umikanju spodbud denarne politike. Današnjo odločitev smo sprejeli – in pričakujemo, da bomo obrestne mere še zviševali, – da bi se inflacija čim hitreje vrnila na našo srednjeročno ciljno raven 2%. O prihodnjih zvišanjih se bomo odločali glede na to, kako se bodo razvijali obeti za inflacijo in gospodarsko rast, odločitve pa bomo sprejemali na vsaki seji posebej.

Inflacija je še vedno daleč previsoka in bo dalj časa ostala nad ciljno vrednostjo. Septembra je v euroobmočju znašala 9,9%. V zadnjih mesecih so naraščajoče cene energentov in hrane, ozka grla v ponudbi in okrevanje povpraševanja po pandemiji povzročili širitev cenovnih pritiskov in zviševanje inflacije. Cilj naše denarne politike je zmanjšati podporo povpraševanju in preprečevati tveganje, da bi se inflacijska pričakovanja vztrajno premikala navzgor.

Svet ECB je poleg tega sklenil spremeniti pogoje, ki veljajo v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III). Ta instrument je v akutni fazi pandemije igral ključno vlogo pri blažitvi navzdol usmerjenih tveganj za cenovno stabilnost. Zdaj pa ga je treba rekalibrirati zaradi nepričakovanega in izjemnega zvišanja inflacije, da bi bil usklajen s širšim procesom normalizacije denarne politike. S tem se bodo zvišanja obrestnih mer naše denarne politike lahko močneje prenašala v obrestne mere za bančna posojila. Zato smo sklenili prilagoditi obrestne mere, ki bodo za operacije CUODR III veljale od 23. novembra 2022, in bankam ponuditi dodatne datume prostovoljnega predčasnega odplačila.

Kot zadnje smo za boljšo uskladitev obrestovanja obveznih rezerv, ki jih imajo kreditne institucije pri Eurosistemu, s pogoji na denarnem trgu sklenili, da obrestno mero za obvezne rezerve izenačimo z obrestno mero za našo odprto ponudbo mejnega depozita.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu. Spremembe pogojev za operacije CUODR III so podrobno opisane v ločenem sporočilu za javnost, ki bo objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času. Še eno tehnično sporočilo za javnost, v katerem so podrobneje predstavljene spremembe obrestovanja obveznih rezerv, bo prav tako objavljeno ob 15.45 po srednjeevropskem času.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarska aktivnost v euroobmočju se je v tretjem četrtletju verjetno precej upočasnila in upočasnjevanje se bo predvidoma nadaljevalo tudi v preostanku letošnjega in začetku prihodnjega leta. Visoka inflacija, zaradi katere se zmanjšujejo realni dohodki ljudi in povečujejo stroški za podjetja, še naprej zavira trošenje in proizvodnjo. Razmere še dodatno poslabšujejo velike motnje v dobavi plina. Zaupanje podjetij in potrošnikov je močno upadlo, kar prav tako hromi gospodarstvo. Povpraševanje po storitvah se zmanjšuje, potem ko je beležilo dobre rezultate v prejšnjih četrtletjih, ko so se ponovno odpirali sektorji, ki so jih protipandemične omejitve najbolj prizadele. Anketni kazalniki za nova naročila v predelovalnem sektorju upadajo. Poleg tega se upočasnjuje rast svetovne gospodarske aktivnosti, saj geopolitična negotovost, zlasti zaradi neupravičene agresije Rusije proti Ukrajini, ostaja visoka, pogoji financiranja pa se zaostrujejo. Pogoji menjave se poslabšujejo, ker se uvozne cene zvišujejo hitreje kot izvozne, kar zmanjšuje dohodke v euroobmočju.

Trg dela je bil v tretjem četrtletju še naprej močan, saj je stopnja brezposelnosti avgusta ostala na dolgoročno nizki ravni 6,6%. Kratkoročni kazalniki nakazujejo, da se je zaposlenost v tretjem četrtletju še naprej povečevala, vendar bi slabitev gospodarstva v prihodnjem obdobju lahko povzročila nekoliko večjo brezposelnost.

Da javnofinančni ukrepi pomoči za zaščito gospodarstva pred visokimi cenami energentov ne bi pospeševali inflacije, morajo biti začasni in usmerjeni samo na najbolj ranljive. Oblikovalci politik bi morali oblikovati spodbude za zmanjševanje porabe energije in izboljšanje dobave energentov. Istočasno bi morale vlade izvajati javnofinančne politike, ki izražajo njihovo odločenost, da postopno znižajo visoke stopnje javnega dolga. Strukturne politike bi morale biti oblikovane tako, da povečujejo odpornost euroobmočja ter njegovo sposobnost za rast in dobavne zmogljivosti, s čimer bi prispevale k ublažiti srednjeročnih cenovnih pritiskov. K tem ciljem bo pomembno prispevalo hitro izvajanje naložb in strukturnih reform, ki so načrtovane v programu »EU naslednje generacije«.

Inflacija

Inflacija se je septembra povzpela na 9,9%, k čemur so z nadaljnjimi zvišanji prispevale vse komponente. Največ so k skupni inflaciji tudi tokrat prispevali energenti, pri katerih je inflacija znašala 40,7%, k njej pa so vedno več prispevale cene plina in električne energije. Še nadalje, na 11,8%, se je zvišala tudi inflacija v skupini cen hrane, saj se proizvodnja hrane draži zaradi višjih proizvodnih stroškov.

Ozka grla v ponudbi postopno popuščajo, vendar zaradi zamika pri vplivu na cene še vedno prispevajo k inflaciji. Cene v storitvenem sektorju se zvišujejo zaradi vpliva nakopičenega povpraševanja, čeprav to postopno slabi. Inflacijske pritiske dodatno krepi depreciacija eura.

Cenovni pritiski so vidni v vedno večjem številu sektorjev, kar je deloma posledica dejstva, da se visoke cene energentov pretakajo v celotno gospodarstvo. Merila osnovne inflacije so tako ostala na povišanih ravneh. Med njimi se je inflacija brez energentov in hrane septembra še nadalje zvišala na 4,8%.

Močan trg dela bo verjetno podpiral dvige plač, ki bi se lahko nekoliko zviševale tudi zato, da dohitijo višjo inflacijo. Najnovejši podatki o plačah in nedavno sprejeti plačni dogovori kažejo, da se rast plač morda že pospešuje. Večina kazalnikov dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je trenutno na ravni okrog dveh odstotkov, čeprav novi popravki nekaterih kazalnikov nad ciljno raven narekujejo nadaljnje spremljanje.

Ocena tveganj

Najnovejši podatki potrjujejo, da so tveganja za gospodarsko rast jasno zbrana na strani upočasnjevanja rasti, še zlasti v kratkoročnem obdobju. Dolgotrajna vojna v Ukrajini ostaja pomembno tveganje. Zaupanje bi se lahko še nadalje poslabšalo in omejitve na strani ponudbe bi se lahko ponovno zaostrile. Cene hrane in energentov bi prav tako lahko dalj časa ostale višje, kot se pričakuje. Rast v euroobmočju bi lahko zaviralo tudi upočasnjevanje aktivnosti v svetovnem gospodarstvu.

Tveganja za inflacijo so večinoma usmerjena navzgor. Glavno tveganje v kratkoročnem obdobju je nadaljnje zviševanje maloprodajnih cen energentov. Na srednji rok bi inflacija lahko bila višja od pričakovane, če bi se cene energentov in živilskih proizvodov še nadalje zvišale in bi se dvigi močneje prenašali v maloprodajne cene, če bi se zmožnosti za proizvodnjo v euroobmočju še naprej poslabševale, če bi inflacijska pričakovanja vztrajno presegala našo ciljno raven ali če bi se plače zvišale bolj, kot je pričakovano. Nasprotno bi se cenovni pritiski zmanjšali, če bi se cene energentov znižale ali če bi povpraševanje še nadalje upadlo.

Finančne in denarne razmere

Stroški financiranja za banke se zaradi zviševanja tržnih obrestnih mer povečujejo. Izposojanje je postalo dražje tudi za podjetja in gospodinjstva. Bančno kreditiranje podjetij ostaja močno, saj morajo podjetja financirati višje proizvodne stroške in povečati zaloge. Nasprotno se povpraševanje po posojilih za financiranje naložb še naprej zmanjšuje. Posojanje gospodinjstvom se umirja, saj so se kreditni standardi zaostrili, povpraševanje po posojilih pa upada zaradi višjih obrestnih mer in šibkega zaupanja potrošnikov.

Naša najnovejša anketa o bančnih posojilih kaže, da so se kreditni standardi v tretjem četrtletju zaostrili za vse kategorije posojil, ker banke postajajo bolj zaskrbljene glede poslabševanja obetov za gospodarstvo in glede tveganj, s katerimi se v sedanjem okolju soočajo njihovi komitenti. Banke pričakujejo, da bodo v četrtem četrtletju nadaljevale z zaostrovanjem kreditnih standardov.

Zaključek

Danes smo ključne obrestne mere dvignili za 75 bazičnih točk in pričakujemo, da jih bomo še zvišali, da bi se inflacija čimprej vrnila na našo srednjeročno ciljno raven. S tem tretjim zaporednim večjim dvigom obrestnih mer smo naredili velik korak naprej pri umikanju spodbud denarne politike. K nadaljnji normalizaciji denarne politike bodo prispevale tudi spremembe pogojev za naše ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja.

O obrestnih merah denarne politike se bomo tudi v prihodnje odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. V okviru našega mandata smo pripravljeni prilagoditi vse instrumente, kot bo potrebno, da se inflacija vrne na našo srednjeročno ciljno raven.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.