TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Firence, 30. oktober 2025

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci. Rada bi se zahvalila guvernerju Fabiu Panetti za gostoljubje in izrazila posebno hvaležnost zaposlenim v italijanski centralni banki za odlično organizacijo današnje seje Sveta ECB.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Inflacija ostaja blizu 2-odstotnega srednjeročnega cilja in naša ocena inflacijskih obetov je večinoma nespremenjena. Gospodarska rast se je nadaljevala kljub zahtevnemu svetovnemu okolju. Robusten trg dela, trdno finančno stanje zasebnega sektorja in naša pretekla znižanja obrestnih mer ostajajo pomembni viri odpornosti. Vseeno so obeti še vedno negotovi, kar je predvsem posledica nadaljevanja svetovnih trgovinskih sporov in geopolitičnih napetosti.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarska rast je v tretjem četrtletju po danes objavljeni prvi oceni Eurostata znašala 0,2%. V storitvenem sektorju se je rast nadaljevala, k čemur sta prispevala močan turizem in še zlasti pospešitev rasti digitalnih storitev. Po anketnih podatkih do te pospešitve prihaja, ker si številna podjetja močneje prizadevajo, da bi posodobila svojo IT infrastrukturo in v poslovnih procesih začela uporabljati umetno inteligenco. Nasprotno so v predelovalnih dejavnostih rast zavirale višje carine, še vedno povečana negotovost in močan euro.

Razhajanje med domačim in zunanjim povpraševanjem se bo v bližnji prihodnosti verjetno nadaljevalo. Ker realni dohodki naraščajo, bo potrošnja gospodinjstev v prihodnjem obdobju predvidoma več prispevala k gospodarski rasti. Stopnja brezposelnosti, ki je septembra znašala 6,3%, ostaja blizu dolgoročno najnižje ravni, čeprav se je povpraševanje po delovni sili ohladilo. Gospodinjstva še vedno namenjajo neobičajno velik delež dohodkov za varčevanje, kar jim bo v prihodnje omogočalo, da dodatno povečajo potrošnjo. Veliki državni izdatki za infrastrukturo in obrambo ter naša pretekla znižanja ključnih obrestnih mer bi morala podpirati naložbe.

Po drugi strani bo svetovno okolje verjetno še naprej delovalo zaviralno. Blagovni izvoz se je med marcem in avgustom zmanjšal in izničil predhodno pospešitev mednarodne trgovine pred nedavnim zvišanjem carin. Obseg novih izvoznih naročil v predelovalnih dejavnostih nakazuje, da se bo izvoz še naprej zmanjševal. Celoten vpliv višjih carin na izvoz euroobmočja in naložbe v predelovalnih dejavnostih bo postal viden šele čez nekaj časa.

Svet ECB poudarja, da je treba v sedanjem geopolitičnem okolju nujno okrepiti euroobmočje in njegovo gospodarstvo, in veseli nas, da so voditelji EU na vrhu euroobmočja prejšnji teden ponovno izrazili zavezanost temu cilju. Javnofinančne in strukturne politike bi morale biti zasnovane tako, da povečujejo produktivnost, konkurenčnost in odpornost. Zelo pomembno je, da se hitro izvede načrt Evropske komisije za konkurenčnost. Vlade bi morale dajati prednost strukturnim reformam in strateškim naložbam, ki pospešujejo gospodarsko rast, hkrati pa skrbeti za vzdržnost javnih financ. Prav tako je pomembno, da se po ambicioznem časovnem načrtu nadaljuje integracija kapitalskih trgov z dokončanjem unije prihrankov in naložb ter bančne unije, in da se hitro sprejme uredba o uvedbi digitalnega eura.

Svet ECB je odločen posodobiti centralnobančni denar za plačila malih in velikih vrednosti tako, da bo primeren za digitalno dobo. Skladno s tem je danes sklenil, da bo začel naslednjo fazo v projektu digitalnega eura. V njej bo dosežena tehnična pripravljenost na morebitno izdajo, kar bo okrepilo digitalno suverenost Evrope, ko bo sprejeta potrebna zakonodaja. Ta odločitev je podrobneje predstavljena v ločenem sporočilu za javnost.

Inflacija

Medletna inflacija se je z avgustovskih 2,0% v septembru zvišala na 2,2%. Glavni razlog je v tem, da so cene energentov upadle manj kot v prejšnjem obdobju. Inflacija v skupini energentov je septembra znašala –0,4%, kar je več kot avgusta, ko je bila na ravni –2,0%. Nasprotno je v skupini hrane inflacija z avgustovskih 3,2% septembra upadla na 3,0%. Inflacija brez hrane in energentov se je septembra povzpela na 2,4%, z 2,3% v avgustu, saj se je storitvena inflacija rahlo zvišala s 3,1% na 3,2%, blagovna inflacija pa je bila ponovno nespremenjena na ravni 0,8%.

Kazalniki osnovne inflacije ostajajo skladni z našim 2-odstotnim srednjeročnim inflacijskim ciljem. Medtem ko dobički podjetij okrevajo, se bodo stroški dela predvidoma še dodatno umirili zaradi naraščanja produktivnosti in upočasnitve rasti plač. V prihodnost usmerjeni kazalniki, kot so plačni kazalnik ECB in ankete o plačnih pričakovanjih, napovedujejo počasnejšo rast plač v preostanku letošnjega in prvi polovici naslednjega leta.

Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je še vedno na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni.

Ocena tveganj

Poleti doseženi trgovinski sporazum med ZDA in EU, nedavno objavljeno premirje na Bližnjem vzhodu in današnja objava o napredku v trgovinskih pogajanjih med ZDA in Kitajsko so ublažili nekatera navzdol usmerjena tveganja za gospodarsko rast. Po drugi strani bi še vedno volatilno svetovno trgovinsko okolje lahko oviralo dobavne verige, dodatno zmanjševalo izvoz ter zaviralo potrošnjo in naložbe. Če bi se razpoloženje na finančnih trgih poslabšalo, bi se lahko zaostrili pogoji financiranja, odpor do tveganja bi se povečal, gospodarska rast pa bi oslabela. Geopolitične napetosti, zlasti ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, ostajajo pomemben vir negotovosti. Nasprotno bi povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo, ki bi bilo večje od pričakovanega, skupaj z reformami, ki zvišujejo produktivnost, prispevalo k hitrejši gospodarski rasti. Izboljšanje zaupanja podjetij bi lahko spodbudilo zasebne naložbe. Gospodarska klima bi se prav tako lahko popravila in aktivnost pospešila, če bi preostale geopolitične napetosti popustile ali če bi bili preostali trgovinski spori razrešeni hitreje, kot se pričakuje.

Inflacijski obeti so še vedno bolj negotovi kot običajno, saj okolje svetovnih trgovinskih politik ostaja volatilno. Močnejši euro bi inflacijo lahko potisnil navzdol bolj, kot je pričakovano. Inflacija bi bila lahko nižja od pričakovane tudi v primeru, če bi se zaradi višjih carin zmanjšalo povpraševanje po izvozu euroobmočja in če bi države s presežnimi zmogljivostmi nadalje povečale svoj izvoz v euroobmočje. Povečanje trgovinskih napetosti in odpor do tveganja na finančnih trgih bi lahko zavrla domače povpraševanje in s tem znižala tudi inflacijo. Nasprotno bi bila inflacija lahko višja od pričakovane, če bi se zaradi fragmentacije svetovnih dobavnih verig zvišale uvozne cene, če bi bila motena dobava kritičnih surovin in če bi se zaostrile omejitve zmogljivosti v domačem gospodarstvu. K zvišanju inflacije bi na srednji rok lahko prispevalo tudi povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja podnebne in naravne krize bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano.

Finančne in denarne razmere

Od naše zadnje seje so tržne obrestne mere ostale večinoma nespremenjene. Zaradi preteklih znižanj ključnih obrestnih mer so banke še naprej zniževale svoje obrestne mere za posojila podjetjem, ki so avgusta v povprečju znašale 3,5%. Po drugi strani so stroški izdajanja tržnih dolžniških instrumentov avgusta ostali na ravni 3,5%, saj so dolgoročnejše donosnosti, na katerih temelji cena teh instrumentov, ostale razmeroma stabilne.

Medletna stopnja rasti bančnega posojanja podjetjem se je septembra rahlo znižala na 2,9%, potem ko je bila avgusta na ravni 3,0%. Obenem se je izdajanje podjetniških obveznic upočasnilo na 3,3% glede na lanski september. Kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju, so se kreditni standardi za posojila podjetjem v tretjem četrtletju zmerno zaostrili, saj banke postajajo bolj zaskrbljene glede tveganj, s katerimi se soočajo njihove stranke. Povpraševanje podjetij po posojilih se je rahlo povečalo.

Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila se je od začetka leta komaj kaj spremenila in je avgusta znašala 3,3%. Rast hipotekarnega posojanja se je septembra rahlo pospešila na 2,6%, z 2,5% v avgustu, saj se je povpraševanje v tretjem četrtletju nadalje povečalo, kreditni standardi pa so ostali nespremenjeni.

Rast širokega denarja – merjena z agregatom M3 – se je septembra upočasnila na 2,8%, potem ko je avgusta znašala 2,9%, v prvi polovici leta pa povprečno 3,8%.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.