TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 18. december 2025

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Ažurirane ocene znova potrjujejo, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni.

Nove projekcije strokovnjakov Eurosistema kažejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,1% v letu 2025, 1,9% v letu 2026, 1,8% v letu 2027 in 2,0% v letu 2028. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, strokovnjaki napovedujejo, da bo v povprečju znašala 2,4% v letu 2025, 2,2% v letu 2026, 1,9% v letu 2027 in 2,0% v letu 2028. Inflacija je bila za leto 2026 popravljena navzgor predvsem zato, ker strokovnjaki sedaj pričakujejo, da se bo storitvena inflacija zniževala počasneje. Gospodarska rast bo po pričakovanjih močnejša, kot je bilo predvideno v septembrskih projekcijah, k čemur bo prispevalo predvsem domače povpraševanje. Rast je bila popravljena navzgor na 1,4% v letu 2025, 1,2% v letu 2026 in 1,4% v letu 2027, medtem ko v letu 2028 ostaja nespremenjena pri 1,4%.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo je odporno. V tretjem četrtletju je zraslo za 0,3%, kar je predvsem posledica močnejše potrošnje in naložb. Izvoz se je ravno tako povečal ob precejšnjem prispevku kemičnega sektorja. Kar zadeva sektorsko sestavo rasti, so prevladovale storitve, zlasti v informacijskem in komunikacijskem sektorju, medtem ko je aktivnost v industriji in gradbeništvu stagnirala. Dinamika rasti, ki jo poganjajo storitve, se bo v bližnji prihodnosti verjetno nadaljevala.

Na gospodarstvo pozitivno vpliva močan trg dela. Brezposelnost, ki je oktobra znašala 6,4%, je blizu zgodovinsko nizkih ravni, medtem ko se je zaposlenost v tretjem četrtletju povečala za 0,2%. Obenem se je povpraševanje po delovni sili nadalje ohladilo, saj je stopnja prostih delovnih mest najnižja po pandemiji.

Projekcije predvidevajo, da bo domače povpraševanje glavno gonilo rasti v prihodnjih letih. Realni dohodki naj bi se nadalje zvišali, medtem ko naj bi se stopnja varčevanja postopoma zniževala s še vedno visokih ravni, kar bo spodbujalo potrošnjo. Gospodarstvo naj bi vse bolj podpirale tudi podjetniške naložbe ter znatni javnofinančni izdatki za infrastrukturo in obrambo. Toda zahtevno okolje, kar zadeva svetovno trgovinsko menjavo, bo letos in prihodnje leto verjetno še naprej zaviralo rast v euroobmočju.

Svet ECB poudarja, da je treba v sedanjem geopolitičnem kontekstu nujno okrepiti euroobmočje in njegovo gospodarstvo. Pozdravljamo poziv Evropske komisije vladam, da naj prednostno obravnavajo vzdržnost javnih financ, strateške naložbe in strukturne reforme, ki pospešujejo gospodarsko rast. Nujno je treba sprostiti celoten potencial enotnega trga. Prav tako je pomembno, da se po ambicioznem časovnem načrtu nadaljuje integracija kapitalskih trgov z dokončanjem unije prihrankov in naložb ter bančne unije, in da se hitro sprejme uredba o uvedbi digitalnega eura.

Inflacija

Medletna inflacija se od pomladi giblje znotraj ozkega razpona in je novembra ostala na 2,1-odstotni ravni. Cene energentov so bile po večjem oktobrskem upadu za 0,5% nižje kot pred enim letom. Inflacija v skupini hrane je znašala 2,4%, potem ko je oktobra dosegla 2,5% in septembra 3,0%. Inflacija brez energentov in hrane je ostala nespremenjena na 2,4-odstotni ravni, saj sta se storitvena inflacija in blagovna inflacija gibali v nasprotnih smereh. Blagovna inflacija se je znižala z 0,8% v septembru na 0,6% v oktobru in 0,5% v novembru. Storitvena inflacija pa se je zvišala s 3,2% v septembru na 3,4% v oktobru in 3,5% v novembru.

Kazalniki osnovne inflacije se v zadnjih mesecih niso veliko spremenili in ostajajo skladni z 2-odstotnim srednjeročnim ciljem. Medtem ko je rast dobička na enoto proizvoda v tretjem četrtletju ostala nespremenjena, so stroški dela na enoto proizvoda zabeležili nekoliko višjo stopnjo rasti kot v drugem četrtletju. Sredstva za zaposlene na zaposlenega so se medletno zvišala za 4,0%. To je bilo več, kot so predvidevale septembrske projekcije, ter je bilo posledica izplačil poleg in onkraj dogovorjenih plač. V prihodnost usmerjeni kazalniki, kot so plačni kazalnik ECB in ankete o plačnih pričakovanjih, nakazujejo, da se bo rast plač v prihodnjih četrtletjih umirila, nato pa se bo proti koncu leta 2026 stabilizirala nekoliko pod 3%.

Inflacija naj bi se v bližnji prihodnosti znižala predvsem zato, ker bo pretekla rast cen energentov izpadla iz medletnih stopenj. Strokovnjaki pričakujejo, da bo v letih 2026 in 2027 v povprečju ostala pod 2%, pri čemer bo inflacija v skupini energentov večino tega obdobja ostala negativna, inflacija brez energentov pa se bo postopoma zniževala. Inflacija naj bi se nato leta 2028 vrnila na ciljno raven ob močnem zvišanju inflacije v skupini energentov. To je deloma posledica porasta inflacije zaradi 2. generacije sistema EU za trgovanje z emisijami, ki bo po sedanjih pričakovanjih uveden leta 2028, tj. eno leto kasneje, kot je bilo predpostavljeno v septembrskih projekcijah. Inflacija brez energentov se bo v zadnjih letih obdobja projekcij predvidoma stabilizirala na 2-odstotni ravni.

Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je še vedno na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni.

Ocena tveganj

Čeprav so se trgovinske napetosti umirile, bi lahko še vedno volatilno mednarodno okolje oviralo dobavne verige, zmanjševalo izvoz ter zaviralo potrošnjo in naložbe. Če bi se razpoloženje na globalnih finančnih trgih poslabšalo, bi se lahko pogoji financiranja zaostrili, odpor do tveganja povečal in gospodarska rast upočasnila. Geopolitične napetosti, zlasti ruska neupravičena vojna proti Ukrajini, ostajajo pomemben vir negotovosti. Nasprotno bi lahko načrtovani obrambni in infrastrukturni izdatki skupaj z reformami, ki povečujejo produktivnost, bolj pospešili gospodarsko rast, kot se pričakuje. Izboljšanje zaupanja bi lahko spodbudilo zasebno potrošnjo.

Inflacijski obeti so še vedno bolj negotovi kot običajno, saj mednarodno okolje ostaja volatilno. Inflacija bi bila lahko nižja od pričakovane, če bi se zaradi višjih ameriških carin zmanjšalo povpraševanje po izvozu euroobmočja in če bi države s presežnimi zmogljivostmi povečale izvoz v euroobmočje. Poleg tega bi lahko močnejši euro inflacijo potisnil navzdol bolj, kot je pričakovano. Povečanje volatilnosti in odpor do tveganja na finančnih trgih bi lahko zavrla povpraševanje in s tem znižala tudi inflacijo. Nasprotno bi bila inflacija lahko višja od pričakovane, če bi se zaradi bolj fragmentiranih svetovnih dobavnih verig zvišale uvozne cene, če bi bila motena dobava kritičnih surovin in če bi se zaostrile omejitve zmogljivosti v gospodarstvu euroobmočja. S počasnejšim umirjanjem plačnih pritiskov bi se lahko zakasnilo zniževanje storitvene inflacije. K zvišanju inflacije bi na srednji rok lahko prispevalo tudi povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja krize v zvezi s podnebjem in naravo bi se cene hrane lahko zvišale bolj, kot je pričakovano.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se od zadnje seje zvišale. Bančne obrestne mere za posojila podjetjem od poletja ostajajo približno nespremenjene, potem ko so se prejšnje leto znižale v odziv na reze obrestnih mer denarne politike. Oktobra so znašale 3,5%, kar je enako kot septembra. Stroški izdajanja tržnih dolžniških instrumentov so bili 3,4%, kar je ravno tako blizu septembrske ravni. Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila je bila tudi oktobra nespremenjena na 3,3-odstotni ravni.

Obseg bančnih posojil podjetjem se je oktobra medletno povečal za 2,9%, kar je enako kot septembra. Izdajanje podjetniških obveznic se je povečalo za 3,2%, kar je ravno tako večinoma nespremenjeno. Hipotekarno posojanje se je okrepilo, saj se je povečalo z 2,6% v septembru na 2,8% v oktobru.

V skladu s strategijo denarne politike je Svet ECB poglobljeno ocenil povezave med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Banke v euroobmočju so odporne, k čemur prispevajo močni kapitalski in likvidnostni količniki, solidna kakovost aktive in okrepljena dobičkonosnost. Vseeno je finančna stabilnost v euroobmočju izpostavljena tveganjem, ki izhajajo iz geopolitične negotovosti in možnosti nenadnih prevrednotenj na svetovnih finančnih trgih. Makrobonitetna politika ostaja prva obrambna linija proti nastajanju finančnih ranljivosti ter tako prispeva k večji odpornosti in ohranjanju makrobonitetnega manevrskega prostora.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija srednjeročno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni. O ustrezni naravnanosti denarne politike se bomo odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.