TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 5. junij 2025

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.

Trenutno je inflacija na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Po novih osnovnih projekcijah strokovnjakov Eurosistema bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,0% v letu 2025, 1,6% v letu 2026 in 2,0% v letu 2027. Popravki navzdol v primerjavi z marčnimi projekcijami – za 0,3 odstotne točke tako v letu 2025 kot tudi v letu 2026 – so predvsem posledica nižjih predpostavk o cenah energentov in močnejšega eura. Strokovnjaki pričakujejo, da bo inflacija brez energentov in hrane v povprečju znašala 2,4% v letu 2025 ter 1,9% v letih 2026 in 2027, kar je večinoma enako, kot je bilo napovedano marca.

Strokovnjaki napovedujejo, da bo realna rast BDP v povprečju znašala 0,9% v letu 2025, 1,1% v letu 2026 in 1,3% v letu 2027. Projekcija rasti za leto 2025, ki ostaja nespremenjena, odraža močnejšo rast od pričakovane v prvem četrtletju ter šibkejše obete v preostanku leta. Medtem ko bo negotovost, ki spremlja trgovinske politike, predvidoma zavirala podjetniške naložbe in izvoz, še posebno v kratkoročnem obdobju, bodo vse večje državne investicije v obrambo in infrastrukturo čedalje bolj podpirale rast v srednjeročnem obdobju. Višji realni dohodki in močan trg dela bodo gospodinjstvom omogočili, da trošijo več. To naj bi skupaj z bolj ugodnimi pogoji financiranja okrepilo odpornost gospodarstva proti globalnim šokom.

V okolju velike negotovosti so strokovnjaki ocenili tudi nekatere mehanizme, prek katerih bi lahko različne trgovinske politike po alternativnih ilustrativnih scenarijih vplivale na rast in inflacijo. Ti scenariji bodo skupaj s projekcijami objavljeni na spletnem mestu ECB. Po tej scenarijski analizi bi nadaljnje zaostrovanje trgovinskih napetosti v prihodnjih mesecih povzročilo, da bi bila rast in inflacija nižja kot v osnovnih projekcijah. Nasprotno, če bodo trgovinske napetosti razrešene z ugodnim izidom, bi bili rast in v manjši meri tudi inflacija višji kot v osnovnih projekcijah.

Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Rast plač je še vedno povišana, vendar se še naprej opazno umirja, dobički pa deloma absorbirajo njen vpliv na inflacijo. Zaskrbljenost, da bi povečana negotovost in volatilen odziv trgov na trgovinske napetosti aprila povzročila zaostrovanje pogojev financiranja, se je zmanjšala.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Zlasti v sedanjih razmerah izjemne negotovosti se bomo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarstvo je v prvem četrtletju 2025 po Eurostatovi prvi oceni zraslo za 0,3%. Brezposelnost, ki je aprila znašala 6,2%, je najnižja od uvedbe eura, medtem ko se je zaposlenost v prvem četrtletju leta po prvi oceni zvišala za 0,3%.

Podobno kot projekcije tudi anketni podatki na splošno nakazujejo nekoliko šibkejše obete v bližnji prihodnosti. Medtem ko so se predelovalne dejavnosti okrepile, deloma zato, ker so bili trgovinski posli v pričakovanju visokih carin sklenjeni prej, se storitveni sektor, ki je bolj usmerjen na domači trg, upočasnjuje. Podjetja bodo po pričakovanjih težje izvažala zaradi visokih carin in močnejšega eura. Velika negotovost bo predvidoma zavirala naložbe.

Obenem več dejavnikov prispeva k odpornosti gospodarstva in ti naj bi rast spodbujali tudi v srednjeročnem obdobju. Potrošnike in podjetja bodo pri soočanju z negativnimi posledicami volatilnega globalnega okolja podpirali močan trg dela, vse višji realni dohodki, močne bilance v zasebnem sektorju in blažji pogoji financiranja, ki so deloma rezultat preteklih rezov obrestnih mer. Rast naj bi spodbujali tudi nedavno napovedani ukrepi za povečanje investicij v obrambo in infrastrukturo.

V sedanjih geopolitičnih razmerah je še bolj nujno, da javnofinančne in strukturne politike prispevajo k izboljšanju produktivnosti, konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva v euroobmočju. Kompas za konkurenčnost, ki ga je pripravila Evropska komisija, predstavlja konkreten načrt za ukrepanje, zato bi bilo treba njegove predloge hitro sprejeti, in sicer tudi predloge za poenostavitev postopkov. Sem sodi tudi dokončanje varčevalne in naložbene unije v skladu z jasnim in ambicioznim časovnim načrtom. Prav tako je pomembno, da se hitro vzpostavi zakonodajni okvir, ki bi pripravil podlago za morebitno uvedbo digitalnega eura. Vlade bi morale zagotoviti vzdržne javne finance v skladu z okvirom ekonomskega upravljanja v EU ter obenem dati prednost strukturnim reformam in strateškim naložbam, ki spodbujajo gospodarsko rast.

Inflacija

Medletna inflacija se je po Eurostatovi prvi oceni znižala z 2,2% v aprilu na 1,9% v maju. Inflacija v skupini energentov je ostala na ravni −3,6%. Inflacija v skupini hrane pa se je zvišala na 3,3%, potem ko je v prejšnjem mesecu znašala 3,0%. Blagovna inflacija je ostala nespremenjena na ravni 0,6%, medtem ko se je storitvena inflacija znižala s 4,0% v aprilu na 3,2% v maju. Storitvena inflacija je aprila poskočila predvsem zato, ker so se cene potovalnih storitev okrog velikonočnih praznikov zvišale bolj, kot je bilo pričakovano.

Večina kazalnikov osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ravni 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Stroški dela se postopoma umirjajo, kot kažejo najnovejši podatki o dogovorjenih plačah in razpoložljivi podatki za posamezne države o sredstvih za zaposlene na zaposlenega. Plačni kazalnik ECB kaže na nadaljnje umirjanje rasti dogovorjenih plač v letu 2025, medtem ko projekcije predvidevajo, da se bo rast plač v letih 2026 in 2027 spustila pod 3%. Medtem ko nižje cene energentov in močnejši euro ustvarjajo pritiske na znižanje inflacije v bližnji prihodnosti, se bo inflacija po pričakovanjih leta 2027 vrnila na ciljno raven.

Kratkoročna inflacijska pričakovanja potrošnikov so se aprila rahlo zvišala, kar je verjetno odraz novic o trgovinskih napetostih. Toda večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je še vedno na ravni okrog 2%, kar podpira stabilizacijo inflacije okrog ciljne ravni.

Ocena tveganj

Tveganja za gospodarsko rast so še vedno nagnjena navzdol. Velika zaostritev svetovnih trgovinskih napetosti bi lahko skupaj s povečano negotovostjo upočasnila rast v euroobmočju, in sicer z zaviranjem izvoza ter zmanjševanjem naložb in potrošnje. Poslabševanje zaupanja na finančnih trgih bi lahko povzročilo, da se zaostrijo pogoji financiranja, poveča odpor do tveganja ter zmanjša pripravljenost podjetij in gospodinjstev, da investirajo in trošijo. Pomemben vir negotovosti ostajajo geopolitične napetosti, kot sta ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu. Nasprotno, če bi se trgovinske in geopolitične napetosti hitro razrešile, bi se gospodarska klima izboljšala in aktivnost pospešila. K rasti bi lahko prispevalo tudi nadaljnje povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo skupaj z reformami, ki zvišujejo produktivnost.

Inflacijski obeti v euroobmočju so bolj negotovi kot običajno, kar je rezultat volatilnih globalnih trgovinskih razmer. Zniževanje cen energentov in močnejši euro bi lahko ustvarjala dodatne pritiske na zniževanje inflacije. Ti bi se lahko še okrepili, če bi višje carine povzročile manjše povpraševanje po izvozu euroobmočja in če bi države s presežnimi zmogljivostmi svoj izvoz preusmerile v euroobmočje. Trgovinske napetosti bi lahko povzročile večjo volatilnost in odpor do tveganja na finančnih trgih, kar bi zavrlo domače povpraševanje in bi s tem znižalo tudi inflacijo. Nasprotno bi fragmentacija svetovnih dobavnih verig lahko povečala inflacijo zaradi višjih uvoznih cen in večje omejitve proizvodnih zmogljivosti v domačem gospodarstvu. K zvišanju inflacije bi na srednji rok lahko prispevalo tudi povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja podnebne krize bi se lahko cene hrane zvišale bolj, kot se pričakuje.

Finančne in denarne razmere

Netvegane obrestne mere so od zadnje seje ostale večinoma nespremenjene. Tečaji delnic so se zvišali in razmiki v donosnosti podjetniških obveznic zmanjšali v odziv na bolj pozitivne novice o globalnih trgovinskih politikah in izboljšanje globalnega odnosa do tveganja.

Zaradi preteklih rezov obrestnih mer postaja zadolževanje za podjetja še naprej manj drago. Povprečna obrestna mera za nova posojila podjetjem se je aprila znižala na 3,8%, potem ko je marca znašala 3,9%. Stroški izdajanja tržnih dolžniških instrumentov so ostali nespremenjeni na ravni 3,7%. Obseg bančnih posojil podjetjem se je še naprej postopoma krepil, saj je medletna stopnja rasti posojil aprila dosegla 2,6%, potem ko je marca znašala 2,4%, medtem ko je bilo izdajanje podjetniških obveznic umirjeno. Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila je aprila ostala na ravni 3,3%, rast hipotekarnih posojil pa se je povečala na 1,9%.

V skladu s strategijo denarne politike je Svet ECB poglobljeno ocenil povezave med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Banke v euroobmočju ostajajo odporne, vendar so splošnejša tveganja glede finančne stabilnosti še naprej povišana, še posebno zaradi izjemno negotovih in volatilnih globalnih trgovinskih politik. Makrobonitetna politika ostaja prva obrambna linija proti nastajanju finančnih ranljivosti ter tako prispeva k večji odpornosti in ohranjanju makrobonitetnega manevrskega prostora.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Zlasti v sedanjih razmerah izjemne negotovosti se bomo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Pri sklepih o obrestnih merah bomo izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.